V Hrastovljah so 5. oktobra počastili spomin na žrtve nemške požigalske ofenzive pred 70. leti.
Slavnostni govornik je bil predsednik krajevne organizacije ZB Črni Kal Marko Kovačič.
To je njegov govor:
Spoštovane Hrastovke in Hrastovci, tovarišice
in tovariši, gospe in gospodje!
Nedolgo tega sem bil izvoljen za predsednika
naše krajevne organizacije Zveze borcev za vrednote NOB, antifašistov in
veteranov vojne za Slovenijo.
Tako kot moji stari starši, ki so se v 2.
svetovni vojni borili za svobodo slovenskega naroda, sem tudi sam v vojni za
samostojno Slovenijo, seveda ne v tako hudi obliki izkusil, kako težko je
narodu, ko se bori za svoje pravice, za svojo lastno državo. Težko si moj
mlajši rod predstavlja trpljenje in ponižanje, ki ga je doživljal ta kraj pod
nasiljem fašizma in nacizma skoraj 25 let. Toda zgodovino naših rodoljubov
poznamo, poznamo vrednote naših partizanov, naših ljudi, ki so morali umirati
samo zato, ker so imeli radi svojo domačo zemljo, jezik svoje matere, ker so hoteli
živeti svobodno, ker so hoteli obdržati svoja imena, ker so hoteli peti
slovensko pesem.
Tu v Istri, v naši Bržaniji moramo ohraniti
spomin na naše junake, ki so se upirali tako krutemu in močnemu osvajalcu. Kljub
grozotam, pobijanju njihovih nedolžnih starejših ljudi, otrok in mater, so se
organizirali v partizanske enote, takoj ko je bilo to možno. Prav tu na koncu
te doline, je bila ustanovljen 1. Istrski odred. Odred, v katerega so vstopali
mladi zavedni domačini, ki niso bili navajeni ne puške ne vojaškega čevlja.
Bili so rodoljubi in zavedni Istrani, ki so v oboroženem boju izpostavljali
svoje življenje za svobodo, za lastno suverenost, za lastno kulturo.
Ko je pred 70-imi leti fašizem pokleknil in
je Italija podpisala kapitulacijo, so
tukajšnji ljudje po dolgih letih spet svobodno zadihali. Vrhovni plenum OF je
razglasil priključitev Primorske k matični Sloveniji in veselje domačinov, tu
pod Bregom, je bilo nepopisno.
Toda svoboda je bila kratka. Kmalu je nacistični
SS-ovski vojaški škorenj, s 50000 vojaki, tri dni teptal, ropal in požigal po
Istrskih vaseh ter pobijal pastirje na paši, starce, ženske, otroke in ranjence.
Gorel je Osp, gorel je Črni Kal, gorela je Loka, Bezovica, Dol, gorele so Hrastovlje.
Domačini so občutili vso krutost in brezobzirnost namišljene večvredne rase.
Med 2. in
3. oktobrom pred 70-timi leti, so v slovenski Istri pobili več kot 200 ljudi in
požgali 55 naselij. Samo v Hrastovljah je padlo 6 rodoljubov.
Ko me danes moji vrstniki vprašajo, zakaj sem
vstopil v vrste združenja borcev, mu s ponosom povem da zato, ker cenim in
spoštujem vrednote teh ljudi, ki so dali največ kar človek lahko da za svoje
mlajše rodove. Dali so življenje. Če bi današnji svet ohranil vrednote, ki so
jih imeli naši partizani, naši domoljubi, ne bi bilo ne lačnih, ne brezposelnih
in ne zaskrbljenih za svojo prihodnost. Brezbrižnost današnjih liberalnih kapitalistov
ne skrbi siromak, ampak le in zgolj njihov osebni profit. Pohlep se je že
globoko zaril v prepričanja mladih, ki se ne zavedajo da postajajo novodobni
sužnji globalizma, ki pod krinko demokracije vse bolj in bolj jemlje ljudem
osnovne človekove pravice.
Zato je potrebno da smo organizirani v
združenje in skupaj močnejši. Zato sem član našega združenja, ker vem, da se
bomo morali vedno boriti za naše pravice, da bodo tudi naši potomci živeli
svobodno in na svoji zemlji.
Objavil M.I.
Objavil M.I.
Več o spomeniku v Hrastovljah na naši strani:www.zb-koper.si/spomeniki/hrastovlje.html
Ni komentarjev:
Objavite komentar