nedelja, 27. april 2014

Potok, 2014


Društvo za vsestranski razvoj vasi Potok je tudi letos s pomočjo MO Koper in Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper pripravili posebno slovesnost v počastitev Dneva upora proti okupatorju. Slavnostni govornik je bil Štefan Cigoj, nastopila pa je tudi domača godba iz Svetega Antona. Prireditev je bila tudi končni cilj pohodnikov po poti partizanskih kurirjev in konjenike.


M.I., foto G.B.


Čestitke ob prazniku slovenskega ponosa, obletnici ustanovitve OF in dnevu slovenskega upora.

 


sobota, 26. april 2014

Proslava v Dolini pri Trstu

V Dolini je bila včeraj proslava ob italijanskem državnem prazniku, 25.aprilu, Dnevu osvoboditve. Pripravili sta jo občina Dolina in sekcija ANPI - VZPI Dolina, Mačkolje - Prebeneg. Prireditev je bila posvečena obuditvi spomina na žrtve "rastrellamenta" 22. aprila 1944, ko so se Nemci in fašisti barbarsko znesli nad domačini.
Kulturni program so pripravili domači moški pevski zbor Valentin Vodnik, dekliški pevski zbor iz Mačkolj, pihalni orkester Breg in domači srednješolci. Zbrane je pozdravila dolinska županja Fulvia Premolin, slavnostna govornika pa sta bila tržaški občinski odbornik Roberto Treu in v imenu koprskega združenja protifašistov Boris Kralj.
 
Govor Borisa Kralja:
 
Spoštovani,
dovolite mi, da na današnji proslavi najprej pozdravim še živeče borce NOB in svojce padlih. V veliko čast mi je, da lahko pred spomenikom, ki ponazarja strahotni krvni davek za svobodo,  povem par besed v imenu koprskega združenja protifašistov, ki že desetletja plodno sodeluje z VZPI. Tudi to je je znak, da postopoma le presegamo nenaravno mejo, ki nam je bila vsiljena in ki je za pol stoletja ločila sosednje vasi, pa tudi družine.
Rivolgo in primo luogo, un saluto, a tutti voi, che avete accolto l´ invito di partecipare a questa manifestazione commemorativa. Questo luogo di ricordo e` la testimonianza del pesante tributo di sangue delle nostre terre nella lotta di liberazione. E` dedicato ai partigiani caduti in combattimento, alle vittime dei lager nazisti, dei rastrellamenti, delle esecuzioni sommarie, di fucilazini di ostaggi e di altre violenze.  Un bagno di sangue che dimostra quanto pesante fu il prezzo della liberta` pagato dalla nostra gente e che spiega le ragioni del profondo radicamento di sentimenti antifascisti.
 
Nemški okupatorji so se pred sedmimi desetletji ob pomoči fašistične drhali v naših krajih omadeževali s strahotnimi zločini. Občina Dolina  je dala za svobodo več kot 200 življenj, slovenska Istra, v katere sestavo je spadala, pa skupno 1500. To ne sme v pozabo. Že zaradi mladih je prav, da poudarjamo zgodovinska dejstva. Preprečiti moramo, da bi šel osvobodilni boj z odhajanjem živih prič v pozabo in zagotoviti, da bo ostal sestavni del zagodovinskega spomina naroda. Predvsem pa, da bomo ohranili vrednote, na katerih je bil zasnovan. Gre za občečloveške vrednote, ki se ne spreminjajo v času in prostoru. Tudi v današnjem kontekstu so povsem razumljive mlajšim rodovom. Ne gre samo za svobodoljubje in ljubezen do domovine, pač pa tudi za spoštovanje človekovega dostojanstva, za enakopravnost in za življenje v katerem revež ne bo večno obsojen na revščino.
 
Te dni sovpadata državna praznika dveh sosednjih držav posvečena zmagi proti nacizmu in fašizmu. In fašizem kakor v posmeh Nuerenberškemu procesu  spet dviga glavo. Resnici na ljubo ni nikdar izginil, le potuhnil se je, da je lahko služil novim gospodarjem. V sedanjem času ga lahko prepoznamo skozi vrsto ksenofobnih in rasističnih strank , ki so se vrinile v večino evropskih parlamentov. Zaganjajo se v vse kar je drugačnega, pa naj gre za barvo kože, vero ali politično prepričanje. Zadrti nacionalistični primitivci niso sposobni niti pietete do nesrečnikov z afriške obale Sredozemlja, ki plačujejo z življenjem svoj evropski sen. Zgodovina očitno ni še prav izučila našega kontinenta.  Sedanja svetovna kriza je vnovič pokazala, da so krizne razmere  podlaga za populizem in demagogijo, za ksenofobijo in rasizem. Ljudje, ki se danes obrnejo stran, ko opazijo krivico, se žal ne zavedajo, da se jim utegne to grdo maščevati.
Ne gre se slepiti. V številnih evropskih državah so se fašistoidne sile že toliko okrepile, da posegajo po oblasti ali pa jo vsaj odločilno pogojujejo. Ponovno se je pokazalo, da populizem in demagogija vselej vžgeta in da z ljudmi ni težko manipulirati. Le denar je treba imeti, zanj pa dobiš tudi dovolj plačanih agitarorjev. Žal velja to tudi za Slovenijo, v kateri se vrstijo politične krize. Politične sile, ki so krive za sramotni izbris več tisoč prebivalcev Slovenije iz registra prebivalstva neposredno po osamosvojitvi,  se kot v posmeh že v samem imenu kitijo s pridevkom demokratski. Ker nosijo največji del krivde za ropanje slovenskega družbenega premoženja vključno s svetim bankrotom mariborske nadškofije  se skušajo izmakniti odgovornosti s preusmerjanjem pozornosti  od gospodarskih tem k ideološkim in z zamenjevanjem vzrokov s posledicami. Po načelu, da postane stokrat ponovljena laž  resnica so se že dolgo tega lotili tudi zgodovine in prikazujejo krvnike kot žrtve.
Temeljno dejstvo, ki ga ni mogoče ovreči pa ostaja: fašizem in nacizem sta obsodila slovenski narod na nacionalno smrt. In ko se je večina slovenskega naroda uprla okupatorjem, se je del Slovencev spajdašil z njimi. » Sprevrženo je, da sežeš po orožju smrtnega narodnega sovražnika za boj zoper svoje brate, »je o tem dejal veliki slovenski pisatelj, duhovnik Fran Saleški Finžgar.
V Sloveniji smo že prišli tako daleč, da nimamo več le domobranskih zborovanj, pač pa že tudi spomenike pripadnikom enot waffen SS, ki so se borile pod poveljstvom vojnega zločinca SS generala Rossenerja. Zgodovinski revizionizem je zabredel že tako daleč, da manjka samo še rehabilitacija Adolfa Hitlerja. Mussolinijeve zločine so v Italiji tako ali tako že dodobra relativizirali, številni pa mu očitajo le še to, da je izgubil vojno.
Mednarodna središča finančne moči se tako kot pred drugo svetovno vojno ponovno igračkajo s podporo fašistom. Skušajo jih naščuvati nad tiste, ki jih je najbolj prizadela kriza, predvsem pa želijo preprečiti, da bi se zaustavil sedanji trend rasti dobičkov na račun delavskih plač. V ta kontekst sodi tudi mahanje z resolucijo močno desno obarvanega evropskega parlamenta o totalitarizmih, ki je bolj uperjena proti evropski levici kot proti stalinizmu. Izhajajoč iz razmer v nekdanjih satelitskih državah sovjetskega bloka, enači nacizem s komunizmom in k vsemu skupaj pritakne še slovenski partizanski boj. Evropska desnica želi pač spotoma rehabilitirati tudi  Hitlerjeve kolaboracioniste iz praktično vseh  evropskih držav, saj danes zastopa njihove dediče.
Tudi glede tega kot tudi glede vseh ostalih pomembnih vprašanj sedanjosti je ključ v demokratizaciji evropske skupnosti. Treba jo je pretvoriti v tisto, zaradi česar je nastala, v skupnost ljudi, ne le asociacijo kapitala.  
Skupnost  je eden temeljnih dejavnikov, ki je omogočil, da so v zadnjem desetletju tudi na našem območju začele popuščati nacionalistične strasti, ki so zaznamovale ne tako davno preteklost. Pred pol stoletja smo govorili o enotnem in nato o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. In obenem dodajali, da ima do skupnega kulturnega prostora pravico tudi italijanska skupnost v Istri. Koncept odprte meje, ki ga je na simbolni ravni vselej poosebljala občina Dolina, je bil po eni strani seme in po drugi sad teh razmišljanj. Vstop Slovenije in zdaj še Hrvaške v Evropsko skupnost pomeni novo kvaliteto.  Prvič v zgodovini imamo možnost udejaniti  ideale narodnostnega sožitja na temeljih enakopravnosti in duha izjave treh predsednikov. Kljub številnim oviram in kljub številnim nasprotnikom sožitja, tistih večno včerajšnjih, bi bilo neodgovorno zapraviti takšno priložnost.
Evropa za naše kraje nima alternative. Prav zato ji moramo kljub kritičnemu odnosu pred volitvami v njen parlament stopiti v bran. Predvsem tako, da s svojimi glasovi pomagamo pospešiti njeno korenito preobrazbo. Ne le spremembo sila drage birokratske navlake v njej. Predvsem njeno demokratizacijo, da bi celini, ki naj bi bila zibelka demokracije, ne vladali več bankirji,  da bi se izvila iz primeža neoliberalizma in poskrbela tudi za delovne sloje prebivalstva, ne le za parazite. Da bi postala pomemben mednarodni dejavnik in ne več tarča posmeha, kar je z ukrajinsko krizo še posebej aktualno. In da bi v njej ponovno uveljavili spoznanje, da je bil nastanek evropske skupnosti mogoč le na temeljih zmage nad nacifašizmom.
Naša dolžnost do žrtev je, da se še naprej borimo za resnico o narodnoosvobodilnem boju. In da se še naprej zavzemamo za vrednote, ki so vodile tiste, ki so v tem boju žrtvovali svoja življenja.
 
Le vittime che comemoriamo hanno dato la vita per dei valori. Sono valori universali di liberta`, di uguaglianza e di pari dignita` tra popoli e tra persone. Per questi valori hanno combattuto insieme antifascisti sloveni, italiani e croati.   Ed e su questi valori che si basano anche i diritti delle minoranze etniche autoctone che vivono in queste terre. E´ nostro dovere salvaguardare questi valori e tramandarli di generazione in generazione.
 
Boj proti fašizmu na Primorskem ni trajal štiri, pač pa 25 let. To je tudi temeljno sporočilo mlajšim rodovom: " Morate se zavedati, da ste doma iz krajev, ki jim ni bilo nič podarjenega. Zato bodimo skupaj ponosni na naš narodnoosvobodilni boj."
 
Slava padlim!  Gloria ai caduti!