V Dolini je bila včeraj proslava ob italijanskem državnem prazniku, 25.aprilu, Dnevu osvoboditve. Pripravili sta jo občina Dolina in sekcija ANPI - VZPI Dolina, Mačkolje - Prebeneg. Prireditev je bila posvečena obuditvi spomina na žrtve "rastrellamenta" 22. aprila 1944, ko so se Nemci in fašisti barbarsko znesli nad domačini.
Kulturni program so pripravili domači moški pevski zbor Valentin Vodnik, dekliški pevski zbor iz Mačkolj, pihalni orkester Breg in domači srednješolci. Zbrane je pozdravila dolinska županja Fulvia Premolin, slavnostna govornika pa sta bila tržaški občinski odbornik Roberto Treu in v imenu koprskega združenja protifašistov Boris Kralj.
Govor Borisa Kralja:
Spoštovani,
dovolite mi, da na
današnji proslavi najprej pozdravim še živeče borce NOB in svojce padlih. V
veliko čast mi je, da lahko pred spomenikom, ki ponazarja strahotni krvni davek
za svobodo, povem par besed v imenu
koprskega združenja protifašistov, ki že desetletja plodno sodeluje z VZPI.
Tudi to je je znak, da postopoma le presegamo nenaravno mejo, ki nam je bila
vsiljena in ki je za pol stoletja ločila sosednje vasi, pa tudi družine.
Rivolgo in primo luogo, un
saluto, a tutti voi, che avete accolto l´ invito di partecipare a questa
manifestazione commemorativa. Questo luogo di ricordo e` la testimonianza del
pesante tributo di sangue delle nostre terre nella lotta di liberazione. E`
dedicato ai partigiani caduti in combattimento, alle vittime dei lager nazisti,
dei rastrellamenti, delle esecuzioni sommarie, di fucilazini di ostaggi e di
altre violenze. Un bagno di sangue che
dimostra quanto pesante fu il prezzo della liberta` pagato dalla nostra gente e
che spiega le ragioni del profondo radicamento di sentimenti antifascisti.
Nemški okupatorji so se pred sedmimi desetletji ob
pomoči fašistične drhali v naših krajih omadeževali s strahotnimi zločini. Občina
Dolina je dala za svobodo več kot 200
življenj, slovenska Istra, v katere sestavo je spadala, pa skupno 1500. To ne
sme v pozabo. Že zaradi mladih je prav, da poudarjamo zgodovinska dejstva. Preprečiti moramo, da bi šel
osvobodilni boj z odhajanjem živih prič v pozabo in zagotoviti, da bo ostal
sestavni del zagodovinskega spomina naroda. Predvsem pa, da bomo ohranili vrednote,
na katerih je bil zasnovan. Gre za občečloveške vrednote, ki se ne spreminjajo
v času in prostoru. Tudi v današnjem kontekstu so povsem razumljive mlajšim
rodovom. Ne gre samo za svobodoljubje in ljubezen do domovine, pač pa tudi za
spoštovanje človekovega dostojanstva, za enakopravnost in za življenje v katerem revež
ne bo večno obsojen na revščino.
Te dni sovpadata državna praznika dveh sosednjih držav
posvečena zmagi proti nacizmu in fašizmu. In fašizem kakor v posmeh
Nuerenberškemu procesu spet dviga glavo. Resnici na ljubo ni nikdar
izginil, le potuhnil se je, da je lahko služil novim gospodarjem. V sedanjem
času ga lahko prepoznamo skozi vrsto ksenofobnih in rasističnih strank , ki so
se vrinile v večino evropskih parlamentov. Zaganjajo se v vse kar je
drugačnega, pa naj gre za barvo kože, vero ali politično prepričanje. Zadrti
nacionalistični primitivci niso sposobni niti pietete do nesrečnikov z afriške
obale Sredozemlja, ki plačujejo z življenjem svoj evropski sen. Zgodovina
očitno ni še prav izučila našega kontinenta.
Sedanja svetovna kriza je vnovič pokazala, da so krizne razmere podlaga za populizem in demagogijo, za
ksenofobijo in rasizem. Ljudje, ki se danes obrnejo stran, ko opazijo krivico,
se žal ne zavedajo, da se jim utegne to grdo maščevati.
Ne gre se slepiti. V
številnih evropskih državah so se fašistoidne sile že toliko okrepile, da
posegajo po oblasti ali pa jo vsaj odločilno pogojujejo. Ponovno se je
pokazalo, da populizem in demagogija vselej vžgeta in da z ljudmi ni težko
manipulirati. Le denar je treba imeti, zanj pa dobiš tudi dovolj plačanih
agitarorjev. Žal velja to tudi za Slovenijo, v kateri se vrstijo politične
krize. Politične sile, ki so krive za sramotni izbris več tisoč prebivalcev Slovenije
iz registra prebivalstva neposredno po osamosvojitvi, se kot v posmeh že v samem imenu kitijo s
pridevkom demokratski. Ker nosijo največji del krivde za ropanje slovenskega
družbenega premoženja vključno s svetim bankrotom mariborske nadškofije se skušajo izmakniti odgovornosti s
preusmerjanjem pozornosti od
gospodarskih tem k ideološkim in z zamenjevanjem vzrokov s posledicami. Po
načelu, da postane stokrat ponovljena laž
resnica so se že dolgo tega lotili tudi zgodovine in prikazujejo krvnike
kot žrtve.
Temeljno dejstvo, ki ga
ni mogoče ovreči pa ostaja: fašizem in nacizem sta obsodila slovenski narod na
nacionalno smrt. In ko se je večina slovenskega naroda uprla okupatorjem, se je
del Slovencev spajdašil z njimi. » Sprevrženo
je, da sežeš po orožju smrtnega
narodnega sovražnika za boj zoper svoje brate, »je o tem dejal veliki slovenski
pisatelj, duhovnik Fran Saleški Finžgar.
V Sloveniji smo že
prišli tako daleč, da nimamo več le domobranskih zborovanj, pač pa že tudi
spomenike pripadnikom enot waffen SS, ki so se borile pod poveljstvom vojnega
zločinca SS generala Rossenerja. Zgodovinski revizionizem je zabredel že tako
daleč, da manjka samo še rehabilitacija Adolfa Hitlerja. Mussolinijeve zločine
so v Italiji tako ali tako že dodobra relativizirali, številni pa mu očitajo le
še to, da je izgubil vojno.
Mednarodna središča
finančne moči se tako kot pred drugo svetovno vojno ponovno igračkajo s podporo
fašistom. Skušajo jih naščuvati nad tiste, ki jih je najbolj prizadela kriza,
predvsem pa želijo preprečiti, da bi se zaustavil sedanji trend rasti dobičkov
na račun delavskih plač. V ta kontekst sodi tudi mahanje z resolucijo močno
desno obarvanega evropskega parlamenta o totalitarizmih, ki je bolj uperjena
proti evropski levici kot proti stalinizmu. Izhajajoč iz razmer v nekdanjih
satelitskih državah sovjetskega bloka, enači nacizem s komunizmom in k vsemu
skupaj pritakne še slovenski partizanski boj. Evropska desnica želi pač spotoma
rehabilitirati tudi Hitlerjeve
kolaboracioniste iz praktično vseh
evropskih držav, saj danes zastopa njihove dediče.
Tudi glede tega kot
tudi glede vseh ostalih pomembnih vprašanj sedanjosti je ključ v
demokratizaciji evropske skupnosti. Treba jo je pretvoriti v tisto, zaradi
česar je nastala, v skupnost ljudi, ne le asociacijo kapitala.
Skupnost je eden temeljnih dejavnikov, ki je omogočil,
da so v zadnjem desetletju tudi na našem območju začele popuščati
nacionalistične strasti, ki so zaznamovale ne tako davno preteklost. Pred pol
stoletja smo govorili o enotnem in nato o skupnem slovenskem kulturnem
prostoru. In obenem dodajali, da ima do skupnega kulturnega prostora pravico
tudi italijanska skupnost v Istri. Koncept odprte meje, ki ga je na simbolni
ravni vselej poosebljala občina Dolina, je bil po eni strani seme in po drugi
sad teh razmišljanj. Vstop Slovenije in zdaj še Hrvaške v Evropsko skupnost
pomeni novo kvaliteto. Prvič v zgodovini
imamo možnost udejaniti ideale narodnostnega
sožitja na temeljih enakopravnosti in duha izjave treh predsednikov. Kljub
številnim oviram in kljub številnim nasprotnikom sožitja, tistih večno
včerajšnjih, bi bilo neodgovorno zapraviti takšno priložnost.
Evropa za naše kraje
nima alternative. Prav zato ji moramo kljub kritičnemu odnosu pred volitvami v
njen parlament stopiti v bran. Predvsem tako, da s svojimi glasovi pomagamo
pospešiti njeno korenito preobrazbo. Ne le spremembo sila drage birokratske
navlake v njej. Predvsem njeno demokratizacijo, da bi celini, ki naj bi bila
zibelka demokracije, ne vladali več bankirji, da bi se izvila iz primeža neoliberalizma in
poskrbela tudi za delovne sloje prebivalstva, ne le za parazite. Da bi postala
pomemben mednarodni dejavnik in ne več tarča posmeha, kar je z ukrajinsko krizo
še posebej aktualno. In da bi v njej ponovno uveljavili spoznanje, da je bil
nastanek evropske skupnosti mogoč le na temeljih zmage nad nacifašizmom.
Naša
dolžnost do žrtev je, da se še naprej borimo za resnico o narodnoosvobodilnem
boju. In da se še naprej zavzemamo
za vrednote, ki so vodile tiste, ki so v tem boju žrtvovali svoja življenja.
Le vittime che comemoriamo
hanno dato la vita per dei valori. Sono valori universali di liberta`, di
uguaglianza e di pari dignita` tra popoli e tra persone. Per questi valori
hanno combattuto insieme antifascisti sloveni, italiani e croati. Ed e
su questi valori che si basano anche i diritti delle minoranze etniche autoctone
che vivono in queste terre. E´ nostro dovere salvaguardare questi valori e
tramandarli di generazione in generazione.
Boj
proti fašizmu na Primorskem ni trajal štiri, pač pa 25 let. To je tudi temeljno
sporočilo mlajšim rodovom: "
Morate se zavedati, da ste doma iz krajev, ki jim ni bilo nič podarjenega. Zato bodimo skupaj ponosni na naš narodnoosvobodilni
boj. "
Slava
padlim! Gloria ai caduti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar