sobota, 12. julij 2014

13.7.1920 - spomin na fašistični teror



Tovariši, jutri 13. julija je pomemben dan zgodovinski dan. Spominski dan na fašistični požig slovenskega narodnega doma v Trstu. Po Italiji in Trstu so že leto prej začeli terorizirati delavske časopise L' Unita. Il Lavoratore, Delo, Napad...li so delavski dom, delavske zbornice in hranilnice. Leta 1920 so ugotovili, da bi bil najboljša reklamna žrtev slovenska manjšina in začeli požigati vse kar je bilo slovenskega. 13,. julija je zagorel Slovenski narodni dom, nato pa še drugih kulturnih domov v okoliških krajih. Opravili so okrog 150 raznih napadov in požigov. Dobro desetletje kasneje so se Nemci po Italijanskem zgledu spravili na Žide. Zatem se je vojna razširila na vse svet in naši očetje in mame, dedki in babice so jih premagali, vendar s kakšnimi žrtvami. V spopadih in med nedolžnim prebivalstvom je bilo v svetu kar 60 milijonov mrtvih, po njej pa še 6 milijonov raznih maščevanj in obračunov. Fašizem pa je danes še vedno živ.
SPOMNITE SE NA TO že danes, posebej jutri, 13. julija 2014, in prenesite to naprej. Na ta dan bi tudi moral biti praznik Primorske, a kaj jo je ta dan naše takratne poslance preveč spominjal na fašizem.

 
 

 


 Osvoboditev Trsta

(M.I.)
 


petek, 4. julij 2014

Praznovanje 4. julija v Žusterni

V spominskem parku pri osnovni šoli Anton Ukmar sta krajevna skupnost Žusterna in krajevna borčevska organizacija pripravili tradicionalno srečanje ob krajevnem prazniku in dnevu borcev. 
V kulturnem programu so sodelovali otroci iz tamkajšnjega vrtca, mladi pevec Rustja s svojo skupino in MPZ Lopar. Krajevna skupnost je podelila posebna priznanja  odboru za spremljanje gradnje predora in donedavni predsednici krajevne organizacije borcev Eli Meško.

 


Govor predsednika Združenja protifašistov in borcev za vrednote NOB in veteranov Koper Guida Bertoka:
Spoštovane krajanke in krajani, tovarišice in tovariši, dragi prijatelji.
Danes je poseben dan, praznik vaše krajevne skupnosti in dan borca. Naše koprsko Združenje  protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov je počaščeno, da se je v tej prijazni krajevni skupnosti ohranil spomin na težke a slavne dni, ko smo bili Slovenci obsojeni na nacionalno smrt. Zato mi dovolite, da med nami posebej pozdravim še živeče udeležence narodnoosvobodilnega boja.

Compagne e compagni, cari amici. Mi sia innanzitutto permesso di porgere un particolare saluto ai qui presenti combattenti della lotta popolare di liberazione.
Oggi è la festa della comunità locale e la giornata del combattente. L' associazione antifascisti, combattenti per i valori della lotta di liberazione nazionale e  veterani di Capodistria è  fiera del rispetto, che qui viene portato alla memoria dei difficili giorni del 1941, quando il popolo sloveno era stato condannato all' estinzione.  Nella primavera del 1941, quando il mondo intero tremava dinnanzi all'esercito nazista tedesco, in Slovenia nacque il Fronte di liberazione del popolo sloveno. Il 4 luglio del  1941 a Belgrado ci fu la storica sessione del Comitato centrale del partito comunista jugoslavo  nella quale fu deciso di iniziare la lotta armata. Così il 4 luglio divento' la giornata dedicata ai combattenti per la libertà.

Ves svet je trepetal pred nacifašistično vojsko. Evropske države so se predajale druga za drugo in prepuščale ljudstvo in imetje na milost in nemilost okupatorjem. Tudi jugoslovanska vlada in kralj sta pobegnila iz države in prepustila deželo in narode okupatorju. Ljudje so bili obupani in razočarani, vendar se niso sprijaznili z okupacijo. Tako je bila v Sloveniji v noči na 27. april 1941 ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, na današnji dan leta 1941 pa je prišlo do zgodovinske seje CK KPJ v hiši Vladimirja Ribnikarja na Dedinju v Beogradu. Na njej so sklenili, da se takoj začnejo formirati partizanski odredi za boj proti okupatorju. V programu je pisalo:…vi, ki ječite pod okupatorsko peto, vi vsi, ki ljubite svobodo, ki nočete fašističnega suženjstva, - vedite, da je prišla ura boja za našo osvoboditev izpod fašističnega jarma…… Vaše mesto je v prvih bojnih vrstah delavskega razreda, ki se bije za svojo in vašo resnično svobodo in neodvisnost….«
Tako je postal 4. julij zgodovinski dan, ki je posvečen borcem za svobodo in neodvisnost. Borci se na ta dan spominjajo bojev, jurišev, neprespanih noči, lakote, mraza, dolgih pohodov, padlih tovarišev in ranjencev, ki so v hudih bolečinah umirali brez zadostnih zdravil.

Ob današnji obletnici si želimo zlasti miru in bratstva med narodi, predvsem pa boljše prihodnosti. Ta žal danes ni taka, kot smo si jo želeli. Ta trenutek potrebujemo borbenega duha, ki bi nas opogumljal v prepričanju, da se da s trdim delom in ljubeznijo do rodne zemlje premagati vsako oviro. Na žalost smo danes vse bolj sprti, saj smo priča prekvalifikaciji izdajalcev in kolaborantov v slovenske domoljube. Tedanji »domoljubi« so z iztegnjeno roko prisegali nacistom in Hitlerju, novodobni domoljubi danes z iztegnjeno roko podpirajo svojega voditelja. In tile »domoljubi« z iztegnjeno roko iščejo spravo. Citiram Svetlano Makarovič, ki je pred kratkim povedala naslednje:

»Klerofašizem prihaja v  falangah. Slovenija je idealno gojišče za ta virus. Dolgo se je pripravljal, že od napačne ideje o spravi v Sloveniji. Že takrat sem menila, da sprave ne more biti, lahko bi se pa dogovorili za mirno sožitje. So področja, kjer se lahko levica in desnica srečata, recimo v umetnosti, v tistem, kar jaz imenujem dobro... Vendar pa politične sprave ne more biti in mislim tudi, da je ne sme biti. Tisti hip, ko je konvertit Janša želel simbol rdeče zvezde v Sloveniji prepovedati in ga celo sankcionirati, sem si pripela rdečo zvezdo, sedla za šivalni stroj in sešila zastavo z rdečo zvezdo, ki zdaj visi čez moj balkon varovanega stanovanja. Rdečo zvezdo bom nosila toliko časa, dokler ne bo samoumevno, da jo smemo nositi. Kajti meni rdeča zvezda pomeni simbol upora, simbol boja za svobodo – ne za politično prevlado, temveč za osebno svobodo. » Konec citata.

Vedno in povsod je treba povedati, da so bili borci narodnoosvobodilne vojske na pravi strani in da so imeli veliko vlogo v zavezniškem boju proti okupatorju. Zmaga nad fašizmom in nacizmom je pomenila osnovo za razvoj sodobne Evrope in samostojne Slovenije. Vabilo s strani francoskega predsednika, da se naša 13 članska delegacija udeleži prireditve ob 70. obletnici izkrcanja v Normandiji je veliko priznanje republiki Sloveniji, partizanski vojski in slovenskim  borcem. Je hkrati dokaz, da je naš narodnoosvobodilni boj vgrajen v temelje sedanje Evrope. Slovenski borci so v Normandiji na nek način predstavljali tudi boj ostalih jugoslovanskih narodov. In viharni pozdrav podobi maršala Tita, ki so jo prireditelji proslave ob sedemdeseti obletnici zavezniškega izkrcanja postavili med podobe ostalih velikanov protihitlerjevske koalicije, je najboljši odgovor slovenskim ponarejevalcem zgodovine, ki so pri nas prepovedali Titovo ime.  

V naši občini bomo jeseni obeležili tri pomembne sedemdesete obletnice.

Najprej se bomo srečali v Kavaličih pri »kažeti«, kjer je bilo 6. oktobra 1944 prvo zasedanje skupščine narodnoosvobodilnega odbora za okraj Lopar, ki so ga  spomladi 1945 preimenovali v okraj Koper. Postal je najvišji organ ljudske oblasti v slovenski Istri. Kot se je izkazalo nekoliko pozneje, je bilo omenjeno zasedanje izjemnega pomena tudi za prihodnji diplomatski boj glede priključitve naših krajev k matični domovini.

Petnajstega oktobra bo poteklo 70 let od ustanovitve mornariškega odreda Koper, ki pomeni rojstvo slovenske mornarice in je hkrati pomemben temelj slovenskega pomorstva. Obletnico bomo proslavili v Loparju skupaj s 430. mornariškim divizionom iz Ankarana in z Veterani vojne za Slovenijo.

Kot spomin na ta pomemben dogodek si je občina Piran prav ta dan izbrala za svoj občinski praznik.

Četrtega novembra bo poteklo tudi 70 let od tragedije bataljona Alma Vivoda pri Kučibregu in Hrvojih. Spomin na 120 padlih italijanskih, hrvaških in slovenskih partizanov, ki so se skupaj borili proti okupatorju, ostaja temelj sožitja treh avtohtonih narodov v Istri in letos pričakujemo na slovesnosti tudi udeležbo najvišjih predstavnikov treh sosednjih držav.
Najbolj množično slavje v slovenski Istri pa bo letos v Izoli 13. septembra, ko bomo praznovali  obletnico Priključitve Primorske k matični domovini. Pričakujemo, da se bo tega srečanja udeležilo več kot 10.000 domoljubov iz Primorske in iz cele Slovenije.
Čez 9 dni bodo v Sloveniji predčasne parlamentarne volitve, ki naj bi bile prelomnega pomena za gospodarski razvoj, za bistveno zmanjšanje brezposelnosti, zlasti mladih, za krepitev socialne in pravne države, pa tudi za izboljšanje demokratičnih odnosov v družbi. V našem združenju pozdravljamo prizadevanje demokratičnih političnih strank in gibanj za medsebojno povezanost in sodelovanje pred volitvami in za koalicijo po volitvah.  Bistvena podlaga za tako koalicijo je množična volilna udeležba in izvolitev poštenih in sposobnih poslank in poslancev, ki niso obremenjeni z nestrpnostjo. Želimo, da bi bili izvoljeni državljani in državljanke, ki imajo spoštljiv odnos do slovenske zgodovine in zlasti do velike vloge narodnoosvobodilnega boja kot stvarne podlage slovenske državnosti.

La festa della comunità locale di Giusterna, che è dedicata alla giornata del combattente,  è anche l'occasione per premiare i cittadini della comunita'  che con il lavoro ed una certa attivita' hanno dato il loro contributo per il benessere di tutta la comunita' locale. A tutti le mie sincere congratulazioni.

Praznik krajevne skupnosti Žusterna, ki je posvečen dnevu borca, je obenem tudi prilika za podelitev priznanj tistim, ki so s svojim prizadevanjem posebej zaznamovali določeno dejavnost ali področje dela in življenja v krajevni skupnosti. Vsem prejemnikom priznanj iskreno čestitam.