Protest proti odnosu Republike Slovenije do fašizma in napadom na predsednika vrhovnega sodišča.

Odbor Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper je na  razširjeni seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki krajevnih organizacij in sekcij je z zadovoljstvom pregledal svoje letošnje uspešno delovanje in tudi finančno stanje v novih razmerah vsestranskega varčevanja.

Imenoval je tudi mladinsko komisijo, saj vse več mladih ljudi izraža željo, da se nam priključi in tako pomaga ohranjati vrednote, za katere so se borili njivi starši ali dedki in babice.

Na seji so odločno obsodili odnos Republike Slovenije do vse glasnejšega prebujanja fašizma v svetu, saj naši predstavniki pri organizaciji združenih narodov niso podprli resolucijo proti poveličevanju nacizma. Za to deklaracijo, ki jo je predlagala Rusija je glasovalo 115 članic, tako da je bil kljub vsemu sprejet. Proti so glasovale le tri članice in sicer Ukrajina, Kanada in ZDA, Slovenija pa se je s skupino evropskih držav vzdržala. To  dejanje je za državo našega naroda, ki se je zaradi fašizma in nacizma skorajda izkrvavel, in se ohranil prav z odločnim bojem proti naci-fašizmu, prava sramota.

Odbor je tudi odločno obsodil gonjo, ki jo izvajajo pristaši SDS proti predsedniku Vrhovnega sodišča  RS Branku Masleši, in njihovo rušenje pravne države. S tem jasno kažejo kakšni so njihovi nameni, da spreminjanju zgodovine NOB, uničenju gospodarstva in kulture naroda, zrušijo še sodni sistem, tako da bodo krivci za sedanje stanje lahko še naprej ropali to državo. Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper izraža vso podporo g. Branku Masleši in vsem sodnikom, ki se v teh rušilnih razmerah v naši družbi borijo za ohranitev pravne države, demokracije, enakosti in pravičnosti. 

Po končani seji smo skupaj s praporščaki počastili spomin na Vincenca Kocjančiča, o katerem je vsem zbranim, tudi njegovim sorodnikom, veko zanimivega povedala kustosinja koprskega muzeja Vlasta Beltram. Njen strokovni tekst objavljamo tudi na naši internetni strani.

Za veselo družabno srečanje je poskrbela tudi naša pevka Merjetka Popovska, ki rada zapoje tudi partizanske pesmi.










Tekst M.I.
Foto: M. Božič

Počastitev spomina na Vinvenca Kocjančiča Marka iz Berokov

 

Govor predsednika našega združenja Guida Bertoka

 

Spoštovani

Na današnji dan pred sedemdesetimi leti je padel eden najzaslužnejših Istranov v času NOB na našem območju, antifašist, aktivist, borec, heroj, Vincenc Kocjančič Marko. Prav je, da se ga danes s spoštovanjem spomnimo in poklonimo njegovemu spominu.

V imenu Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper pozdravljam vse prisotne, še posebej njegovega sina Rina,  nečaka Rudija in ostale sorodnike.

Vincenc Kocjančič, s partizanskim imenom Marko je bil med najzaslužnejšimi antifašisti in organizatorji odpora v slovenski Istri. Že od leta 1930 je deloval z vidnimi antifašisti in komunisti slovenske Istre, ki so postavili temelje za delovanje v tedanjih razmerah. Omenim naj področno komunistično konferenco, ki je bila 6. decembra 1930 v Gabrovici, kjer so organizacijsko in politično razdelili teren na štiri sektorje, ki so tvorili federal ali  zvezo.

V četrti sektor so spadali: Dekani, Škofije, Bertoki, Korošči (S.Barbara), Pobegi-Čežarji, šmarsko in marežgansko območje. Takrat so že osnovali strankino tehniko (ciklostil) in Kmetski glas.

V letu 1942 so bile velike aktivnosti za razširitev osvobodilne fronte. Pri novonastalem Okrožnem komiteju Komunistične partije Slovenije 11.4.1943 v zaselku Bertoši pri Rižani je bil Vincenc Kocjančič Marko zadolžen za obveščevalno službo. Takoj za tem so nastali rajonski in terenski odbori osvobodilne fronte. Devet rajonskih, 34 terenskih ter zaupniki.

Na njegovo pobudo so 10. septembra 1943 ustanovili čežaranski bataljon, prvo partizansko enoto na tem območju iz domačih borcev. Takoj za tem pa že 1. istrsko brigado. Omeniti je treba usklajeno akcijo hrvaških (II.istrska brigada) in domačih partizanov za osvoboditev političnih zapornikov iz koprskih zaporov 27. septembra 1943. V tej akciji je bil Vincenc Kocjančič Marko v prvih vrstah. V spremstvu Nazarija Bordona iz Čežarjev in še enega borca je Vincenc zaukazal vratarju naj mu izroči ključe zaporov. Izročil mu jih je šele na tretji poziv. Vrata zloglasnih zaporov so se tako odprla. Politični preganjanci so bili osvobojeni, ogromen plen pa so odpeljali v Lopar in druga partizanska skladišča. Veselje ob uspešni akciji je trajalo malo časa. V noči od prvega na drugi oktober 1943 se je začela velika nemška ofenziva, ki je terjala veliko žrtev med borci in civilnim prebivalstvom. Nemci in fašisti so zažgali tudi njegovo družinsko hišo v Bertokih v kateri je stanoval z ženo Rozalijo, hčerko Nerino in sinom Rinom. Z družino se je preselil k bratu Silvestru v center Bertokov in tudi to hišo so fašisti zažgali, toda kasneje, ko je delo na terenu ponovno oživelo.

V letu 1944 je nastal Okrožni komite komunistične partije in okrožni odbor Osvobodilne fronte za južno Primorsko, ki je obsegal območje do rapalske meje na Postojnskem. Podrejeno temu so od devetih okrajev Osvobodilne fronte razdelili teren na dva okraja; socerbski in loparski. Vincenc Kocjančič Marko postane v loparskem okraju načelnik gospodarskega odseka, šestega oktobra 1944 pa so ga izvolili za predsednika. Za podpredsednika so izvolili Otilijo Dobrinja-Majdo. Devetnajstega decembra 1944 je padel v spopadu s fašisti v hiši svoje sestre Cilke v Šentomi (Šantomi) Obkoljen od večje skupine fašistov se je ustrelil. To hrabro dejanje je storil za to, da jim nebi prišel v roke. Vedel je, da ga čaka mučenje za izdajo svojih tovarišev. Njegovo mesto je prevzel Turk Viljem Trava iz Sv. Antona. Loparski okraj so spomladi 1945 preimenovali v Koprskega in tako so bili pripravljeni za prevzem politične in upravne oblasti. Koper so osvobodili 30. aprila 1945, prvega maja pa je bila na glavnem trgu velika prvomajska proslava. Tretjega maja se je celoten Okrajni narodno osvobodilni odbor preselil v stavbo na trgu Brolo (bivši sedež fašistične organizacije). Tega dne je bila prva njegova seja v Kopru. Tudi ostala mesta v Istri so bila že svobodna. Pa tudi Trst so osvobodili partizani že prvega maja. Sklenjeno je bilo obdobje NOB in se je začelo novo življenje v svobodi.

Marko svobode ni dočakal. Tudi njegova dva nečaka ne. Branko Kocjančič je padel 2. oktobra 1943 v Čežarjih kot borec 1. slovenske istrske brigade, Marij Kocjančič pa  8.3.1944 v Ribnici na Dolenjskem kot borec 8. SNOUB Frana Levstika.

S ponosom povem, da Vincenca Kocjančiča nismo nikoli pozabili. Vedno se ga bomo spomnili kot največjega aktivista Narodnoosvobodilnega gibanja v slovenski Istri

Prosim delegacijo, da položi cvetje na njegov grob.

Predlagam minuto tišine.

Slava njegovemu spominu.

Bertoki, 19.12.2014