ponedeljek, 23. september 2013


Razstava ob sedemdesetletnici  padca fašizma in partizanskega odpora na Krasu.

V sredo bo v Kosovelovem domu v Sežani odprta razstava, ki bo obeležila partizanski odpor na Krasu, zlom fašizma in kapitulacijo Italije.  Ob tem dogodek sovpada z ustanovitvijo Kosovelove brigade.
3. septembra 1943 je bila Italija primorana podpisati premirje, dejansko brezpogojno  kapitulacijo, ki je bila objavljena 8. septembra zvečer.  Že 25. julija je po hudih porazih italijanske vojske padel fašizem. Primorska je  dejansko začutila olajšanje in dolgoletni okovi dušečega raznarodovalnega fašizma so odpadli.  Za Primorce je je po petindvajsetih letih zatiranja in zapostavljanja napočil dan svobode  in sledila je splošna ljudska vstaja med katero je bilo ustanovljenih več brigad in odredov.

Ena izmed na novo ustanovljenih brigad na Primorskem  je bila 19. SNOUB  Srečka Kosovela.
Ustanovljena je bila 23. Septembra 1943 v Gabrovici pri Komnu. Ob ustanovitvi je imela v treh bataljonih okrog 1100 borcev, večinoma Kraševcev. Jedro borcev je bilo moštvo kurirske postaje P22 in 1. kraškega bataljona. V Gabrovici je spominska plošča na hiši številka 29, kjer je bila 23. septembra 1943 sprejeta odločitev o ustanovitvi brigade.

Prvi komandant je bil Ivan Turšič- Iztok, komandant Južnoprimorskega odreda na Goriški fronti, kasnejši komandant XXX.divizije. Sledil mu je znani kraški borec Anton Šibelja-Stjenka. Ob koncu vojne je brigadi poveljeval Karlo Maslo-Drago.  Najhujše bitke je bojevala na Krasu, v Vipavski dolini,  na Čavnu, v Trnovskem gozdu, Štanjelu, Tabru, Dornberku, Poreznu. Največja zmaga je bila uničenje fašističnega bataljona Fulmine iz sestava divizije X. MAS na Trnovem v tridnevni bitki od 18-21. januarja 1945. Bojno pot je Kosovelova brigada sklenila po osvoboditvi Trsta, ko je bila skupaj z ostalima brigadama XXX. divizije  5. maja ukinjena.

Razstava je namenjena poudarjanju teh za Primorce in za ves slovenski nacionalni prostor pomembnih dogodkov. Brez organiziranega odpora bi tudi po kapitulaciji še vedno grozila na novo oblikovana krivična rapalska meja. Vsem tedanjim udeležencem gre iskrena zahvala.

Franko Kukanja 
M.I.

Ni komentarjev:

Objavite komentar