Črni Kal 1.11.2013
Govor Marka Kovačiča ob spomeniku
Spoštovani!
Danes je dan ko se spomnimo
vseh, ki se jim je življenje izteklo. Tistih, ki so nam bili bolj blizu in
tistih, ki smo jih samo bežno poznali. Danes je dan, ko se spominjamo 181
krajanov naše krajevne skupnosti, ki so v času največje morije, dali največ kar
človek lahko da. Dali so svoja življenja.
V času, ko si je
naci-fašistična oblast za vsako ceno prizadevala podrediti si in zasužnjiti
prebivalce naše Istre, so oni ostali pokončni in ponosni Istrani. Istrani in
Slovenci, ki se niso sramovali svojega porekla, svoje slovenske besede. S
pokončno in dvignjeno glavo, so se uprli mnogo močnejšemu okupatorju, da bi
ohranili svoj materni jezik, kulturo majhnega naroda, z željo biti sam gospodar
na svoji zemlji.
Nekateri so poprijeli za orožje in za vedno zapustili svoja domača, topla ognjišča in jih zamenjali za sneg, mraz, dež in stalno prisotno lakoto. Spet drugi so svoj upor izražali z govorjeno slovensko besedo, petjem slovenskih pesmi, pa čeprav zgolj po tihem za zidovi svojih domov.
Nekateri so poprijeli za orožje in za vedno zapustili svoja domača, topla ognjišča in jih zamenjali za sneg, mraz, dež in stalno prisotno lakoto. Spet drugi so svoj upor izražali z govorjeno slovensko besedo, petjem slovenskih pesmi, pa čeprav zgolj po tihem za zidovi svojih domov.
Zgolj zato, ker so bili
ponosni Istrani in Slovenci, je okupator
ob pomoči svojih sodelavcev, ki si danes želijo prilastiti zasluge za
osvoboditev, mnoge med njimi odpeljal v taborišča kot živino, kjer so jih
zverinsko mučili in načrtno stradali ali pa jih kar takoj ustrelili. Vsem je
bilo skupno to, da so hrepeneli po svobodi, svobodi, ki jim jo je okupatorska
oblast odrekala.
Na vseh nas, še posebno na
moji mlajši generaciji, ki je nekako pozabila na vrednote, za katere je teh 181
naših krajanov dalo svoja življenja je, da vzdržujemo spomin na njihovo žrtev.
V zadnjih letih smo namreč priča divjemu liberalnemu kapitalizmu, ki iz
Slovencev dela novodobne sužnje. Ljudje izgubljajo službe, izgubljajo domove,
izgubljajo upanje.
Težko si predstavljam, kaj
prižene človeka do tega, da je za zagotovitev svojih osnovnih človekovih
pravic, pripravljen vzeti orožje v roke in vzeti življenje dveh soljudi. Vedno
več je prepirov med ljudmi, ki se končajo s smrtnimi žrtvami. Ali smo res padli
tako nizko? Tako nizko, da nam človekovo življenje pomeni manj kot materialne
dobrine. Prepričan sem, da bi se teh 181 imen vklesanih na tem spomeniku, s tem
ne strinjalo.
Tudi mi mlajši občutimo
pomanjkanje vrednot, sociale, tovarištva, poštenja in pravičnosti v tem
današnjem svetu.
Čas je, da te vrednote
obudimo, da spet postanejo vodilo nas mlajših, ki vojne za našo domovino ne
moremo razumeti tako, kot jo razumejo tisti, ki so, ki ste jo doživeli.
Razumemo pa vrednote teh ljudi, ki so zanje umirali ravno tako mladi, kot smo
danes mi.
Zato je pomembno, da se
spominjamo naših ljudi, naših junakov, ki so se borili za svojo svobodo in
pravičnejši jutri.
Za svobodo in pravičnejši
jutri svojih soljudi, s tem pa tudi našo svobodo. Oni svobode žal niso
dočakali, mi pa smo na dobri poti, da svojo zapravimo. Na nas in zgolj na nas samih
je, da njim v spomin in čast in za naše otroke, tega ne dovolimo.
Počastimo njihov spomin z
minuto molka.
»Slava jim!«
Na fotografijah:
- slovensnost ob spomeniku v Črnem Kalu 1.11.2013
- slovsnost na pokopališču v Gabrovici 30.10. 2013 Pevska skupina "Cvet v laseh"
V krajevni organizaciji našeg Združenja v Črnem kalo so prejšnji mesec izvolili novega
predsednika in izvršni odbor krajevne organizacije. Marko Kovačič je ob
izvolitvi povedal, da bo kot predstavnik mlade generacije, ki se zaveda pomena
NOB, spoštuje vsebino partizanskih vrednot in načel OF, poskrbel, da se v
organizacijo vključi čim več mladih.
Novih članov je več kot 25. Veseli nas, da so to predvsem
mladi.
J.S./M.I.
Ni komentarjev:
Objavite komentar