Krajevna skupnost Žusterna in tamkajšnja krajevna organizacija Združena protifašistov in borcev za vrednote NOB ter veteranov sta kot vsako leto ob spominu na Dan borcev pripravili slovesnost s katero so letos počastili 70. obletnico osvoboditve. Na prireditvi so sodelovali otroci iz otroškega vrtca na Markovcu, plesalci Fione in pevski zbor Mandrač pod vodstvom Danijela Puklavca ter z recitatorko Dragico Lipovšek. Predsednik krajevne skupnosti Igor Čurin je ob tem podelil posebne plakete trem zaslužnim krajanom: Marjanu Vidmarju, Ljubu Benevolu in Milošu Ivančiču.
Slavnostni govor je imel predsednik krajevne borčevske organizacije Boris Kralj. Spodaj ga lahko preberete v celoti.
Nekaj filmčkov s te prireditve si lahko pogledate tudi na YouTube: https://youtu.be/c9nmNoq9F5s https://youtu.be/H0DOXlOfYZo https://youtu.be/dM8cmQxekZI https://youtu.be/agH08aOzotg
Spoštovane krajanke in krajani, drage tovarišice in tovariši,
Najprej čestitam današnjim nagrajencem. Za priznanji, ki so jih prejeli, so leta požrtvovalnega dela h kateremu jih je spodbujala zavest, da vrednote NOB, svoboda, enakopravnost in družbena pravičnost, niso dane enkrat za vselej in da se je zanje treba izboriti pri vsaki generaciji, ki prihaja.
Spettabili concittadini,
compagne e compagni, graditi ospiti!
Mi sia innanzitutto permesso di congratularmi con
quanti sono stati oggi insigniti di riconoscimenti per i loro meriti nel mantenere vivi i valori
della lotta popolare di liberazione. Nell' odierna ricorrenza della festa della
comunità locale che coincide con la giornata del combattente porgo un particolare
saluto ai combattenti della lotta popolare di liberazione che settant'
anni fa sconfissero il nazifascismo, il piu grande male della storia
contemporanea. E che dalle nostre parti con la lotta comune di Sloveni e
Italiani posero le basi per la convivenza dei nostri popoli e delle minoranze
etniche nell' odierna Europa unita. 
Zmaga nad nacifašizmom je ena
največjih prelomnic v zgodovini človeštva. Zato še posebej toplo pozdravljam še
živeče udeležence NOB, ki so nam izborili svobodo, pa tudi državo. Brez
njihovega boja bi je danes zanesljivo ne imeli, vsaj v današnjih mejah ne. In
Primorska bi zagotovo ostala onkraj njih.
Na Primorskem se je začel boj
proti fašizmu že dvajset let prej kot drugod . Tu ni bilo narodnega izdajstva.
Primorska je dala za priključitev k matični domovini strahoten krvni
davek. Samo v Slovenski Istri je ta
znašal tisoč petsto življenj.
Zato je prav, da to posredujemo
tudi mlajšim rodovom, pa tudi tistim prebivalcem Primorske, ki sicer niso primorskega
rodu, a so kljub temu dediči naše primorske preteklosti. Zato bodimo skupaj ponosni
na primorski narodnoosvobodilni boj.
Slovenska država je sedemdeseto
obletnico zmage žal načrtno degradirala na drugorazredno raven in jo skušala
razvodeniti z njenim omejevanjem na proslavljanje konca druge svetovne vojne. Da
bi bila pač bolj sprejemljiva tudi za tiste, ki v vseh mogočih rovtah prav po
rovtarsko slavijo nekdanje domobrance in ob tem skušajo prikriti, da gre za
pripadnike enot waffen SS, torej za tiste, ki so po mednarodnem pravu zločinci,
ne le narodni izdajalci.
Ne smemo pristati, da nam s
pretvezo, da smo pač po smrti vsi enaki, postavljajo na isto raven borce za
svobodo in krvnike, ki so do zadnjega služili Hitlerju in ki so pošiljali
Slovence v koncentracijska taborišča.
Nikakršno popravljanje
zgodovine za nazaj ne more ovreči dejstev, da sta fašizem
in nacizem obsodila slovenski narod na nacionalno smrt , da so okupatorjem pri
tem pomagali tudi domači izdajalci in da so Slovenijo
in Jugoslavijo osvobodili Titovi
partizani, ki so bili sestavni del svetovne protihitlerjevske koalicije.
Ob pogledu na današnji svet se je
težko ogniti zgodovinskim vzporednicam. Tako kot je
bila svetovna gospodarska kriza iz tridesetih let prejšnjega stoletja uvod v drugo
svetovno vojno preti tudi sedanja kriza s požarom širokih razsežnosti. Netenje
oranžnih revolucij in arabskih pomladi je že obnovilo hladno vojno in sprožilo
spopade v Ukrajini, na Bližnjem in na Srednjem vzhodu in še kje. Celo papež
Frančišek, ki ima celovit vpogled v mednarodne odnose in ne pretirava, je
posvaril pred tretjo svetovno vojno.
Tako kot kriza iz tridesetih let
je tudi sedanja kriza kotišče fašistoidnih gibanj. Velekapital, ki je nekdaj za
zaščito svojih koristi financiral Mussolinija in Hitlerja, se ponovno spogleduje
s skrajno desnico. Nič čudnega. Neoliberalizem je na račun skrajnega obubožanja
večine svetovnega prebivalstva in opustošenja narave v zadnjih desetletjih
omogočil korporacijam doslej najvišje dobičke v zgodovini. Dokler je bilo treba
izkoreniniti socializem, se je skliceval na demokracijo. Zdaj, ko se ga več ne
boji, mu je postala tudi demokracija odveč. Politična moč se je preselila v
banke, ki tudi po Evropi postavljajo in odstavljajo vlade mimo parlamentov in
snujejo tajne trgovinske sporazume, po katerih bodo države povsem odvisne od
mednarodnih korporacij. Grčijo so privedle v bedo, da so lahko rešile nemške in
francoske finančne špekulante, nemški diktat pa postavlja pod vprašaj usodo evra
in Evropske skupnosti. 
Množične migracije obubožanih in
sestradanih ljudi, ki tvegajo življenje za svoj evropski sen, ali žal bolj
fatamorgano, so v Evropi okrepile ksenofobijo in rasizem. Pred tem nismo imuni
niti pri nas, saj se po parlamentu še naprej petelinijo tisti, ki so odgovorni
za nezakonit izbris več kot petindvajset tisoč prebivalcev Slovenije. In ob tem
ogorčeno kričijo o človekovih pravicah.
Glavo dviga tudi klasičen fašizem,
kakršnemu smo bili priča ob nedavnem pohodu črnih srajc po Gorici. Ne gre se
slepiti. Fašizem ostaja realna nevarnost. Mednarodne korporacije, ki z njim
manipulirajo, pozabljajo, da jim je nekoč že ušel z vajeti. Zato se mu je treba
organizirano zoperstavljati.
Fašizem se ponovno pojavlja v
parlamentih in celo v vladah. Na Hrvaškem so že davno razstrelili partizanske
spomenike, v Srbiji so pravkar rehabilitirali Dražo Mihajlovića, pri nas pa
manjka samo še spomenik Adolfu Hitlerju. Njegovim hlapcem so ga namreč že
postavili ob dokajšnji brezbrižnosti večjega dela prebivalstva, ki ima
zgodovino za lanski sneg. Veliko ljudi
se ne zaveda, da se utegne zgodovina ponoviti. Ko so preganjali Jude, so se
obračali stran, ko pa so prišli sami na vrsto, jih ni imel več kdo braniti.
Bisogna opporsi al revisionismo
storico e fermare l’ avanzata di movimenti xsenofobi, razzisti e apertamente
nazifascisti che si sono fatti vivi negli ultimi anni in tutta l’Europa all’
ombra della crisi economica e dell’ emergenza profughi. Ma pure con il tacito sostegno
di vari servizi segreti e della destra economica e finanziaria. Bisogna
mobilitare l’ opinione pubblica e le forze democratice affinche’ non si ripeta
la vergognosa manifestazione di cinquemila fascisti di Casa Pound per le vie di
Gorizia.
Sedanja slovenska država se očitno
sramuje osvoboditve. Pa tudi protifašizma, saj je postavila pred sodišče
novinarje, ki so razkrivali neonacistične povezave z delom slovenske politike.
Mi pa se moramo žal sramovati vlade, ki v Združenih narodih ni podprla resolucije
o obsodbi nacizma. Kot se za vlado vazalne državice spodobi se udinja tujim
gospodarjem. Četrt stoletja po osamosvojitvi se zdaj odreka ostanku gospodarske
samostojnosti. Njena prva skrb je razprodaja družbenega premoženja tujcem pod
ceno. Pri tem mastno služijo domači in tuji finančni svetovalci, ki obvladujejo
politiko s svojimi omrežji. In ki so pravi strici iz ozadja. Politični dediči nekdanjih kolaborantov
tretjega rajha so očitno našli svojo tržno nišo tudi v nastajajočem četrtem
rajhu.
Sicer pa dovolj besed. Zamenja naj
jih partizanska in domoljubna pesem, ki pove o partizanskem boju več, kot tisoč
drugih besed.
In occasione della giornata del
combattente diamo ora voce alla canzone partigiana espressione genuina dello
spirito che mosse in nostri combattenti per la liberta’.
Smrt fašizmu, svoboda narodu!
Morte al fascismo, liberta’ ai
popoli!
Žusterna, 3. 7- 2015
Ni komentarjev:
Objavite komentar