ponedeljek, 9. junij 2014


Spoštovani gospod zunanji minister Erjavec!

Gostovanje naše nogometne reprezentance v Južni Ameriki je vzbudilo v naši športni in obči javnosti precej zanimanja. Že povabili dveh reprezentanc, moštev svetovnega slovesa, Argentine in Urugvaja, sta samo po sebi priznanje našim nogometašem in selektorju Katancu.

Ne glede na vse težave s katerimi se sooča Slovenija, so bili naši športniki vedno odlični promotorji in ambasadorji naše domovine po svetu. Tako posamezniki in moštva na tekmovanjih ne predstavljajo samo sebe, temveč tudi našo državo, kar se obeležuje z državnimi simboli; zastavo in himno.

Na tekmi z Argentino je prišlo do sramotnega dogodka, ko je skupina argentinskih državljanov na tribuni razvila veliko domobransko zastavo. To je tista zastava, ki je skupaj in složno vihrala z okupatorsko nemško in italijansko med 2. svetovno vojno v okupirani Sloveniji.

Nas veterane in domoljube resnično preseneča dejstvo, da vodstvo naše reprezentance ni ukrepalo in zahtevalo odstranitev tega sramotnega obeležja, tudi pod ceno prekinitve tekme. Provokacija »zavednih« rojakov se v ničemer ne razlikuje od nastopa hrvaškega nogometaša Šimunića, ki je z megafonom z ustaškimi pozdravi proslavljal zmago svoje reprezentance v Maksimiru.

Tako HNS kot NZS sta se medlo odzvali in skušali marginalizirati incident. Popolnoma drugače pa je odreagirala evropska nogometna zveza UEFA, ki je drakonsko in brez milosti kaznovala tega nogometaša. Demokratična Evropa tudi po sedemdesetih letih ne tolerira oživljanja simbolov najbolj temačne dobe človeštva. Enaka merila uporabljajo tudi krovne evropske športne zveze, ki se borijo proti omenjenim simbolom in rasizmu ter izrabljanju politike v športu. Sledi logično vprašanje, ali Slovenija res pripada tej Evropi??

Mogoče preveč pričakujemo od naših diplomatskih predstavnikov v tujini. Malo bolj prosvetljeno osebje ambasade v Buenos Airesu bi lahko predvidelo provokacije in se na to pripravilo ter opozorilo vodstvo reprezentance. Toda zdrsi na našem diplomatske parketu se še kar nadaljujejo. Od  večnega diplomata in  »užaljenca«, do zbiralca macol in električnih kablov, do uradnega gostoljubja izkazanega slovensko-avstralskemu orožarskemu »kšeftarju«, za katerim so bile razpisane mednarodne tiralice in še in še…

Ugled Slovenije kot članice protifašistične alianse je potrebno zavarovati  vsaj v tujini, če že doma nismo tega  sposobni storiti. Naše pričakovanje o vloženi protestni noti proti državi gostiteljici je bilo pač preveč naivno. Očitno, smo še daleč od »Države«.

Našim nogometašem in selektorju Katancu pa še naprej želimo veliko uspehov.

 

CI SRP

Janez Muhvič, Rudolf Krošelj, Darko Kastelic, Boris Pogačar, Janez Butara, Remzo Skenderović, Jože Ribič, Jože Butara, Rafko Križman

Ni komentarjev:

Objavite komentar