70 letnica ustanovitve Mornariškega odreda Koper

TRADICIONALNA SLOVESNOST OB 70. OBLETNICI  USTANOVITVE MORNARIŠKEGA ODREDA KOPER

v Loparju, v nedeljo, dne 12. oktobra 2014 ob 15.00, pred Kulturnim domom Akveline Aembič – Zdenke

Prireditev je vodila Dragica Lipovšek, na njej pa so sodelovali godba na pihala iz Marezig, učenci tamkajšnje šole in sosednje iz Prad, domači moški pevski zbor  Lopar, Rudi Bučar, Marjetka Popovski in skupina Cvet v laseh, praporščaki s prapori NOB in slovenske  osamosvojitvene vojne in pohodniki s harmonikaši. Poleg glavnega govornika so se prireditve udeležili tudi predstavniki Mornariškega divizijona iz Ankara in številni mornarji, borci NOB in veterani slovenske vojne in razni gostje, med temi posebej izpostavljeni iz istoimenskega mesteca Lopar na Rabu, zato so tudi počastili spomin na številne žrtve tega fašističnega taborišča.  

Dragica Lipovšček je med povezovanjem zelo pestrega program povedala tudi to:

»Ustanovitev mornariškega  odreda Koper  v Loparju, 15. oktobra 1944-tega leta štejemo za zametek slovenske vojne mornarice, Lopar pa za zibelko slovenskega vojaškega pomorstva. …Tudi spominska plošča na pročelju tega kulturnega doma, odkrita 13. septembra 1980-tega, priča o pomembnosti dogodka izpred 70-tih let. Danes bomo spominski plošči dodali tudi stalno razstavo, posvečeno ustanovitvi Mornariškega odreda Koper, ki jo bomo slovesno odprli v dvorani tega doma.

V teh dneh obeležujemo tudi 70. obletnico ustanovnega zasedanja skupščine Loparskega okrajnega narodno osvobodilnega odbora  v takoimenovani »kažeti« pri Kavaličih, prelomnega pri graditvi ljudske oblasti  v Slovenski Istri. S tem dejanjem je stoletja tlačeno ljudstvo slovenske Istre slednjič vzelo oblast v lastne roke. In prav Lopar je postal takorekoč prestolnica slovenske Istre. V vas so se stekale kurirske poti, skoznjo pa so prihajali predstavniki vodstva narodnoosvobodilnega gibanja. Obletnico skupščine smo pred tednom dni proslavili v Sv. Antonu, že pred tem pa s slovesnostjo pri »kažeti«. Tam se je ob zaključku pohoda osnovnošolske mladine po partizanskih poteh zbralo kakih 400  učencev, učiteljev in mentorjev z osnovnih šol iz Marezig, Prad, Sv. Antona, Gračišča in Škofij. Ob tej priložnosti smo na zgodovinskem prizorišču postavili tudi spominsko tablo z osnovnimi podatki o skupščini.

Tu lahko poslušate in vidite Kučanov nastop.
To je video Delgija Jermana

Istega dne so v okviru kulturnega oz. športnega dne učenci sodelovali na extemporu na OŠ v Marezigah, posvečenemu ustanovitvi Mornariškega odreda Koper. Partizanski učitelji so jim pripovedovali o partizanskem šolstvu, udeleženci osamosvojitvene vojne pa o osamosvojitvi in jim prikazali film “Zamolčani dan”.  

V pomembnem poglavju slovenske zgodovine je padlo za svobodo 17 domačinov, Loparcev, ki zaslužijo naš trajen spomin in globoko spoštovanje. Na vaškem pokopališču so ob njih pokopani tudi  trije  neznani italijanski partizani. Med tistimi, ki so dali življenje za svobodo je bila tudi Skojevka AKVELINA BEMBIČ – ZDENKA, po kateri je poimenovan vaški dom. Letos poteka 70 let od njene tragične smrti.«

Ob tej priložnosti so vaškem domu, ki nosi ime po Akvilini Bembič – Zdenki odprli tudi priložnostno razstavo o Mornariškem odredu koper, ki je nastala ob pomoči Pomorskega muzeja Sergej Mašera iz Pirana.

Po prireditvi so pripravili partizanski gož s polento in prijetno druženje. Za ogled je bila odprta tudi  »Hiša od Bardinca«, osrednja turistična zanimivost v vasi, ki je bila prvič obnovljena pred 153-timi leti. In Loparci so ponosni na bogato etnološko in domoznansko zbirko o svoji vasici, ki letos beleži kar 828-to obletnico prve pisne omembe. …

Spodaj si povečajte fotografije nastopa Rudija Bučarja, učenk tamkajšnje OŠ, otvoritve muzejske razstave, pevcev, muzikantov in seveda delitve golaža s polento.

(M.I.)

70 let Partizanskega dnevnika

 

Sobota, 30.8.2014:  Pohod Želin - Vojsko 

Pohoda v počastitev 70-letnice prenosa ranjencev in ustanovitve partizanske tiskarne Slovenija z zaključno prireditvijo na Vojskem se je udeležilo tudi enajst članov našega Združenja. Na zaključni prireditvi je vse udeležence pozdravil tudi zadnji urednik Partizanskega dnevnika Dušan Fortič, član odbora našega Združenja. Pohoda od Želina do Vojskega se je udeležilo 130 pohodnikov. Enajst naših članov in dva pripadnika 430. mornariškega diviziona iz Ankarana je pomenilo, da nas je bilo z Obale deset odstotkov. Kar lepo število.

Na Idrskih Krnicah smo se vsi (13) postavili pred kamero za spomin na 31. pohod.

 

 

Lep pozdrav, Guido

Prekomorci - odisejada primorskih Slovencev

Spoznaj epopejo primorskih fantov, ki so se iz pregnanstva vrnili kot osvoboditelji.

E-knjiga PREKOMORCI



 

13.7.1920 - spomin na fašistični teror

Tovariši, jutri 13. julija je pomemben dan zgodovinski dan. Spominski dan na fašistični požig slovenskega narodnega doma v Trstu. Po Italiji in Trstu so že leto prej začeli terorizirati delavske časopise L' Unita. Il Lavoratore, Delo, Napad...li so delavski dom, delavske zbornice in hranilnice. Leta 1920 so ugotovili, da bi bil najboljša reklamna žrtev slovenska manjšina in začeli požigati vse kar je bilo slovenskega. 13,. julija je zagorel Slovenski narodni dom, nato pa še drugih kulturnih domov v okoliških krajih. Opravili so okrog 150 raznih napadov in požigov. Dobro desetletje kasneje so se Nemci po Italijanskem zgledu spravili na Žide. Zatem se je vojna razširila na vse svet in naši očetje in mame, dedki in babice so jih premagali, vendar s kakšnimi žrtvami. V spopadih in med nedolžnim prebivalstvom je bilo v svetu kar 60 milijonov mrtvih, po njej pa še 6 milijonov raznih maščevanj in obračunov. Fašizem pa je danes še vedno živ.
SPOMNITE SE NA TO že danes, posebej jutri, 13. julija 2014, in prenesite to naprej. Na ta dan bi tudi moral biti praznik Primorske, a kaj jo je ta dan naše takratne poslance preveč spominjal na fašizem.

Več na http://issuu.com/milos-ivancic/docs/fasizem

 

Fašistična škvadra

 

 

Štirje slovenski bazoviški junaki

 

Škof Rožman in general Rupnik z nemškim poveljstvom o slovesni zaprisegi domobrancev

 

 Osvoboditev Trsta

(M.I.)

 

Spoštovani gospod zunanji minister Erjavec!

Gostovanje naše nogometne reprezentance v Južni Ameriki je vzbudilo v naši športni in obči javnosti precej zanimanja. Že povabili dveh reprezentanc, moštev svetovnega slovesa, Argentine in Urugvaja, sta samo po sebi priznanje našim nogometašem in selektorju Katancu.

Ne glede na vse težave s katerimi se sooča Slovenija, so bili naši športniki vedno odlični promotorji in ambasadorji naše domovine po svetu. Tako posamezniki in moštva na tekmovanjih ne predstavljajo samo sebe, temveč tudi našo državo, kar se obeležuje z državnimi simboli; zastavo in himno.

Na tekmi z Argentino je prišlo do sramotnega dogodka, ko je skupina argentinskih državljanov na tribuni razvila veliko domobransko zastavo. To je tista zastava, ki je skupaj in složno vihrala z okupatorsko nemško in italijansko med 2. svetovno vojno v okupirani Sloveniji.

Nas veterane in domoljube resnično preseneča dejstvo, da vodstvo naše reprezentance ni ukrepalo in zahtevalo odstranitev tega sramotnega obeležja, tudi pod ceno prekinitve tekme. Provokacija »zavednih« rojakov se v ničemer ne razlikuje od nastopa hrvaškega nogometaša Šimunića, ki je z megafonom z ustaškimi pozdravi proslavljal zmago svoje reprezentance v Maksimiru.

Tako HNS kot NZS sta se medlo odzvali in skušali marginalizirati incident. Popolnoma drugače pa je odreagirala evropska nogometna zveza UEFA, ki je drakonsko in brez milosti kaznovala tega nogometaša. Demokratična Evropa tudi po sedemdesetih letih ne tolerira oživljanja simbolov najbolj temačne dobe človeštva. Enaka merila uporabljajo tudi krovne evropske športne zveze, ki se borijo proti omenjenim simbolom in rasizmu ter izrabljanju politike v športu. Sledi logično vprašanje, ali Slovenija res pripada tej Evropi??

Mogoče preveč pričakujemo od naših diplomatskih predstavnikov v tujini. Malo bolj prosvetljeno osebje ambasade v Buenos Airesu bi lahko predvidelo provokacije in se na to pripravilo ter opozorilo vodstvo reprezentance. Toda zdrsi na našem diplomatske parketu se še kar nadaljujejo. Od  večnega diplomata in  »užaljenca«, do zbiralca macol in električnih kablov, do uradnega gostoljubja izkazanega slovensko-avstralskemu orožarskemu »kšeftarju«, za katerim so bile razpisane mednarodne tiralice in še in še…

Ugled Slovenije kot članice protifašistične alianse je potrebno zavarovati  vsaj v tujini, če že doma nismo tega  sposobni storiti. Naše pričakovanje o vloženi protestni noti proti državi gostiteljici je bilo pač preveč naivno. Očitno, smo še daleč od »Države«.

Našim nogometašem in selektorju Katancu pa še naprej želimo veliko uspehov.

 

CI SRP

Janez Muhvič, Rudolf Krošelj, Darko Kastelic, Boris Pogačar, Janez Butara, Remzo Skenderović, Jože Ribič, Jože Butara, Rafko Križman

Primorska Zdravljica Franceta Prešerna

Koprsko Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov je sinoči v koprskem muzeju v sodelovanju z Muzejskim društvom Škofja loka predstavilo faksimile tako imenovane Primorske Prešernove Zdravljice, kot so jo ob stoletnici prve izdaje ponatisnili v partizanski tiskarni XXXI. divizije IX. korpusa NOV. Ta knjiga je dokaz, da je bil Narodnoosvobodilni boj bil tudi s pesmijo - da je bil to tudi kulturni boj slovenskega naroda.

Prva stran Zdravljice

Koprski MPZ Maestral ki je popestril večer

Faksimile so predstavili Tone Mlakar, Alojzij Pavel Florjančič in Dušan Fortič. Tone Mlakar in Dušan Fortič sta tudi sodelovala pri izdaji originala leta 1944. Na gornji sliki desno je  tudi predsednik koprskega Združenja protifašistov Guido Bertok.

Spomin na osvoboditev Kopra

 Postroj osvoboditeljev po osvoboditvi 1.5.1945

Pozdrav priključitvi Cone B STO k Jugoslaviji.