Razmišljam
V lanskem letu smo se spominjali 70 letnice razštralamenta - nemške
ofenzive v Istri. S spominsko slovesnostjo smo podoživljali dneve strahu in
nasilja, ki so ga takrat izvajale nemške okupacijske sile nad našimi istrskimi
ljudmi. Mnogo naših vaščanov je bilo takrat ustreljenih kot tudi po drugih
vaseh.
Nikoli ne bom pozabil našega vaščana, ki mi je
pred mnogimi leti dejal: "Vi sedanji rodovi nikoli ne boste mogli razumeli
koliko strahu, trpljenja, ponižanj in novih ran in joka prinese vojna. Zato
trpljenja teh naših ljudi, ki so bili med vojno po nedolžnem ubiti ali v
taboriščih ali so padli v boju proti tuji sili ali pa so bili ustreljeni zaradi
revolucije in povojnih okoliščin, nikoli ne jih pozabit." Pred trpljenjem
vsakega človeka še posebej mrtvega, se je treba dostojanstveno pokloniti.To
narekuje evropska civilizacijska zavest.
Spomin na te dogodke nam pomagajo ohranjati tudi spominska obeležja
padlim v NOB.Osvetljeni spomeniki nas dostojanstveno opominjajo, da to trpljenje
ni pogoltnila noč pozabe in neobćutljivost našega časa do zgodovine in izročil
svobode in resnice.Oče mi je dejal:" Mi smo med vojno znali za Taljane, Nemce in
Naše".
Zato je popolnoma nerazumljivo, da kljub opozorilom in še pisni
zahtevi v tajništvo in svetnikom KS, da se osvetli spomenik, niti po več kot
enemu mesecu niso bili v stanju izpeljati zamenjavo ene "uboge užgane
lampadine". Če smo že živi v "družbeni temi", je škandalozno, da v to temo
"potiskamo" tudi naše padle za svobodo.
Toliko nepotrebnih luči sveti v okolici spomenika in ob cesti a
spomenik padlim - mrtvim je v temi.To me žalosti in jezi. Ko sem sinoči v temi
prebiral imena padlih sem v bistvu spoznaval, da vsi naši padli Dekančani so
bili preprosti verni ljudje - kristjani,ki so padli za svobodo. Ko sem lani na
seji sveta predlagal, da se ob 2. oktobru za padle uradno opravi sv. maša kot se
je opravljala v povojnih letih, mojega predloga niso podprli. Kje si Sveta
Gora?
Torej da spomin na padle za svobodo ne zakriva ležernost današnjih
dni in posameznikov, odslej dostojno skrbimo mi.
Darjo Istrjan
27.1.2014, spominski dan na
holokavst
Ni komentarjev:
Objavite komentar