Spoštovani gospod zunanji minister Erjavec!
Gostovanje naše nogometne reprezentance v Južni Ameriki je
vzbudilo v naši športni in obči javnosti precej zanimanja. Že povabili dveh
reprezentanc, moštev svetovnega slovesa, Argentine in Urugvaja, sta samo po sebi
priznanje našim nogometašem in selektorju Katancu.
Ne glede na vse težave s katerimi se sooča Slovenija, so
bili naši športniki vedno odlični promotorji in ambasadorji naše domovine po
svetu. Tako posamezniki in moštva na tekmovanjih ne predstavljajo samo sebe,
temveč tudi našo državo, kar se obeležuje z državnimi simboli; zastavo in
himno.
Na tekmi z Argentino je prišlo do sramotnega dogodka, ko je
skupina argentinskih državljanov na tribuni razvila veliko domobransko zastavo.
To je tista zastava, ki je skupaj in složno vihrala z okupatorsko nemško in
italijansko med 2. svetovno vojno v okupirani Sloveniji.
Nas veterane in domoljube resnično preseneča dejstvo, da
vodstvo naše reprezentance ni ukrepalo in zahtevalo odstranitev tega sramotnega
obeležja, tudi pod ceno prekinitve tekme. Provokacija »zavednih« rojakov se v
ničemer ne razlikuje od nastopa hrvaškega nogometaša Šimunića, ki je z
megafonom z ustaškimi pozdravi proslavljal zmago svoje reprezentance v
Maksimiru.
Tako HNS kot NZS sta se medlo odzvali
in skušali marginalizirati incident. Popolnoma drugače pa je odreagirala
evropska nogometna zveza UEFA, ki je drakonsko in brez milosti kaznovala tega
nogometaša. Demokratična Evropa tudi po sedemdesetih letih ne tolerira
oživljanja simbolov najbolj temačne dobe človeštva. Enaka merila uporabljajo
tudi krovne evropske športne zveze, ki se borijo proti omenjenim simbolom in
rasizmu ter izrabljanju politike v športu. Sledi logično vprašanje, ali
Slovenija res pripada tej Evropi??
Mogoče preveč pričakujemo od naših diplomatskih
predstavnikov v tujini. Malo bolj prosvetljeno osebje ambasade v Buenos Airesu
bi lahko predvidelo provokacije in se na to pripravilo ter opozorilo vodstvo
reprezentance. Toda zdrsi na našem diplomatske parketu se še kar nadaljujejo. Od večnega diplomata in »užaljenca«, do zbiralca macol in električnih
kablov, do uradnega gostoljubja izkazanega slovensko-avstralskemu orožarskemu
»kšeftarju«, za katerim so bile razpisane mednarodne tiralice in še in še…
Ugled Slovenije kot članice protifašistične alianse je
potrebno zavarovati vsaj v tujini, če že
doma nismo tega sposobni storiti. Naše
pričakovanje o vloženi protestni noti proti državi gostiteljici je bilo pač
preveč naivno. Očitno, smo še daleč od »Države«.
Našim nogometašem in selektorju Katancu pa še naprej želimo
veliko uspehov.
CI SRP
Janez Muhvič, Rudolf Krošelj, Darko Kastelic, Boris Pogačar,
Janez Butara, Remzo Skenderović, Jože Ribič, Jože Butara, Rafko Križman
Ni komentarjev:
Objavite komentar