nedelja, 21. december 2014

Protest proti odnosu Republike Slovenije do fašizma in napadom na predsednika vrhovnega sodišča.



Odbor Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper je na  razširjeni seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki krajevnih organizacij in sekcij je z zadovoljstvom pregledal svoje letošnje uspešno delovanje in tudi finančno stanje v novih razmerah vsestranskega varčevanja.

Imenoval je tudi mladinsko komisijo, saj vse več mladih ljudi izraža željo, da se nam priključi in tako pomaga ohranjati vrednote, za katere so se borili njivi starši ali dedki in babice.

Na seji so odločno obsodili odnos Republike Slovenije do vse glasnejšega prebujanja fašizma v svetu, saj naši predstavniki pri organizaciji združenih narodov niso podprli resolucijo proti poveličevanju nacizma. Za to deklaracijo, ki jo je predlagala Rusija je glasovalo 115 članic, tako da je bil kljub vsemu sprejet. Proti so glasovale le tri članice in sicer Ukrajina, Kanada in ZDA, Slovenija pa se je s skupino evropskih držav vzdržala. To  dejanje je za državo našega naroda, ki se je zaradi fašizma in nacizma skorajda izkrvavel, in se ohranil prav z odločnim bojem proti naci-fašizmu, prava sramota.

Odbor je tudi odločno obsodil gonjo, ki jo izvajajo pristaši SDS proti predsedniku Vrhovnega sodišča  RS Branku Masleši, in njihovo rušenje pravne države. S tem jasno kažejo kakšni so njihovi nameni, da spreminjanju zgodovine NOB, uničenju gospodarstva in kulture naroda, zrušijo še sodni sistem, tako da bodo krivci za sedanje stanje lahko še naprej ropali to državo. Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper izraža vso podporo g. Branku Masleši in vsem sodnikom, ki se v teh rušilnih razmerah v naši družbi borijo za ohranitev pravne države, demokracije, enakosti in pravičnosti. 


Po končani seji smo skupaj s praporščaki počastili spomin na Vincenca Kocjančiča, o katerem je vsem zbranim, tudi njegovim sorodnikom, veko zanimivega povedala kustosinja koprskega muzeja Vlasta Beltram. Njen strokovni tekst objavljamo tudi na naši internetni strani.
Za veselo družabno srečanje je poskrbela tudi naša pevka Merjetka Popovska, ki rada zapoje tudi partizanske pesmi.










Tekst M.I.
Foto: M. Božič

petek, 19. december 2014

Počastitev spomina na Vinvenca Kocjančiča Marka iz Berokov
 
Govor predsednika našega združenja Guida Bertoka
 
Spoštovani

Na današnji dan pred sedemdesetimi leti je padel eden najzaslužnejših Istranov v času NOB na našem območju, antifašist, aktivist, borec, heroj, Vincenc Kocjančič Marko. Prav je, da se ga danes s spoštovanjem spomnimo in poklonimo njegovemu spominu.

V imenu Združenja protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper pozdravljam vse prisotne, še posebej njegovega sina Rina,  nečaka Rudija in ostale sorodnike.

Vincenc Kocjančič, s partizanskim imenom Marko je bil med najzaslužnejšimi antifašisti in organizatorji odpora v slovenski Istri. Že od leta 1930 je deloval z vidnimi antifašisti in komunisti slovenske Istre, ki so postavili temelje za delovanje v tedanjih razmerah. Omenim naj področno komunistično konferenco, ki je bila 6. decembra 1930 v Gabrovici, kjer so organizacijsko in politično razdelili teren na štiri sektorje, ki so tvorili federal ali  zvezo.

V četrti sektor so spadali: Dekani, Škofije, Bertoki, Korošči (S.Barbara), Pobegi-Čežarji, šmarsko in marežgansko območje. Takrat so že osnovali strankino tehniko (ciklostil) in Kmetski glas.

V letu 1942 so bile velike aktivnosti za razširitev osvobodilne fronte. Pri novonastalem Okrožnem komiteju Komunistične partije Slovenije 11.4.1943 v zaselku Bertoši pri Rižani je bil Vincenc Kocjančič Marko zadolžen za obveščevalno službo. Takoj za tem so nastali rajonski in terenski odbori osvobodilne fronte. Devet rajonskih, 34 terenskih ter zaupniki.

Na njegovo pobudo so 10. septembra 1943 ustanovili čežaranski bataljon, prvo partizansko enoto na tem območju iz domačih borcev. Takoj za tem pa že 1. istrsko brigado. Omeniti je treba usklajeno akcijo hrvaških (II.istrska brigada) in domačih partizanov za osvoboditev političnih zapornikov iz koprskih zaporov 27. septembra 1943. V tej akciji je bil Vincenc Kocjančič Marko v prvih vrstah. V spremstvu Nazarija Bordona iz Čežarjev in še enega borca je Vincenc zaukazal vratarju naj mu izroči ključe zaporov. Izročil mu jih je šele na tretji poziv. Vrata zloglasnih zaporov so se tako odprla. Politični preganjanci so bili osvobojeni, ogromen plen pa so odpeljali v Lopar in druga partizanska skladišča. Veselje ob uspešni akciji je trajalo malo časa. V noči od prvega na drugi oktober 1943 se je začela velika nemška ofenziva, ki je terjala veliko žrtev med borci in civilnim prebivalstvom. Nemci in fašisti so zažgali tudi njegovo družinsko hišo v Bertokih v kateri je stanoval z ženo Rozalijo, hčerko Nerino in sinom Rinom. Z družino se je preselil k bratu Silvestru v center Bertokov in tudi to hišo so fašisti zažgali, toda kasneje, ko je delo na terenu ponovno oživelo.

V letu 1944 je nastal Okrožni komite komunistične partije in okrožni odbor Osvobodilne fronte za južno Primorsko, ki je obsegal območje do rapalske meje na Postojnskem. Podrejeno temu so od devetih okrajev Osvobodilne fronte razdelili teren na dva okraja; socerbski in loparski. Vincenc Kocjančič Marko postane v loparskem okraju načelnik gospodarskega odseka, šestega oktobra 1944 pa so ga izvolili za predsednika. Za podpredsednika so izvolili Otilijo Dobrinja-Majdo. Devetnajstega decembra 1944 je padel v spopadu s fašisti v hiši svoje sestre Cilke v Šentomi (Šantomi) Obkoljen od večje skupine fašistov se je ustrelil. To hrabro dejanje je storil za to, da jim nebi prišel v roke. Vedel je, da ga čaka mučenje za izdajo svojih tovarišev. Njegovo mesto je prevzel Turk Viljem Trava iz Sv. Antona. Loparski okraj so spomladi 1945 preimenovali v Koprskega in tako so bili pripravljeni za prevzem politične in upravne oblasti. Koper so osvobodili 30. aprila 1945, prvega maja pa je bila na glavnem trgu velika prvomajska proslava. Tretjega maja se je celoten Okrajni narodno osvobodilni odbor preselil v stavbo na trgu Brolo (bivši sedež fašistične organizacije). Tega dne je bila prva njegova seja v Kopru. Tudi ostala mesta v Istri so bila že svobodna. Pa tudi Trst so osvobodili partizani že prvega maja. Sklenjeno je bilo obdobje NOB in se je začelo novo življenje v svobodi.

Marko svobode ni dočakal. Tudi njegova dva nečaka ne. Branko Kocjančič je padel 2. oktobra 1943 v Čežarjih kot borec 1. slovenske istrske brigade, Marij Kocjančič pa  8.3.1944 v Ribnici na Dolenjskem kot borec 8. SNOUB Frana Levstika.

S ponosom povem, da Vincenca Kocjančiča nismo nikoli pozabili. Vedno se ga bomo spomnili kot največjega aktivista Narodnoosvobodilnega gibanja v slovenski Istri

Prosim delegacijo, da položi cvetje na njegov grob.

Predlagam minuto tišine.

Slava njegovemu spominu.

Bertoki, 19.12.2014

nedelja, 09. november 2014

Kučibreg, 2014, sedemdeseta obletnica velike krvave bitke.

V bitki pri Kučibregu, v kateri so Izredno močne nemške enote napadle italijansko partizansko brigado in več manjših enot slovenskih in hrvaških partizanov je izgubilo življenje 120 borcev. Njim se vsako let pokloni množica Istranov iz treh držav: Slovenije, Hrvaške in Italije. V Številnih slavnostnih govorih v vseh treh jezikih so vsi govorniki poudarili skupni boj, prijateljstvo in antifašizem. Najbolj udarni govor je imel nekdanji hrvaški predsednik Mesič, ki je zelo prepričljivo opozoril, da fašizem ponovno dviga glavo, kar se najbolj pozna prav v napadih na ideale narodnoosvobodilnega boja. Pred osrednjo proslavo na Kučibregu, ki je na pobočju na hrvaški strani meje, kjer je padlo največ borcev bataljona Alma Vivoda, je bila krajša slovesnost tudi na pokopališču v Hrvojih.  (govor preberi pod fotografijami)








Govor Guida Bertoka na grobu padlih partizanov v Hrvojih:
 
Spoštovane tovarišice in tovariši
Pred današnjo tradicionalno spominsko slovesnostjo v Kućibregu bomo položili cvetje tudi na grobnico v Hrvojih. V njej je pokopan del  borcev miljskega bataljona Alma Vivoda in nekaterih drugih hrvaških in slovenskih enot, ki so tu padli pred sedemdesetimi leti v boju proti veliki premoči nemških okupatorjev.
Dovolite mi, da pred tem spomnim  na nekaj preprostih dejstev. Nemška vojska je od oktobra 1943 do konca druge svetovne vojne uprizorila v Istri krvavo strahovlado. Istro so po osebnem Hitlerjevem ukazu v bojazni pred zavezniško invazijo zasedle izjemno močne nemške enote. Te so prav tako na osebni Hitlerjev ukaz tod uvedle krvavo strahovlado. Na obali so pripravile neprebojen obrambni zid, v notranjosti pa so nadzorovale sleherni pedenj istrske zemlje.  Od požigalske ofenzive oktobra 1943  dalje so se v Istri vrstile nemške operacije, da bi izkoreninile partizanstvo in si podredile prebivalstvo. To jim sicer ni uspelo, vendar je plačala Istra za svobodo strahoten krvni davek. 
Partizanske enote v takšnih razmerah niso mogle nenehno vztrajati na istrskih tleh, zato so občasno zapuščale Istro in se vanjo vračale. Krajevna vodstva istrskega narodnoosvobodilnega gibanja, so bila zato največkrat brez zaščite, od tod tudi toliko žrtev med aktivisti in med civilnim prebivalstvom. Jeseni 1944 je od hrvaških enot delovala na tukajšnjem širšem območju druga brigada  43. divizije, med  enotami, ki so bile podrejene slovenskemu Glavnemu štabu, pa italijanski bataljon Alma Vivoda, sestavljen v največji meri iz miljskih in tržaških delavcev. Teren so pokrivale tudi enote  komande mesta  Buje in komande mesta Koper. Nemci so novembra z močnimi vojaškimi silami pripravili novo ofenzivo proti partizanskim enotam. V bojih je v širši okolici Kućibrega padlo veliko število borcev  2. Istrske brigade, ki  je bila prisiljena k umiku. V nemške roke je padel tudi vojaški material, ki so ga partizanom tiste dni odvrgla angleška letala.  Bataljon Alma Vivoda se je na začetku novembra utaboril v tej okolici. Sestavljalo ga je 149 borcev. Dobil je povelje, naj se prebije v Brkine in tam prezimi, vendar se zaradi epidemije tifusa in slabega zdravstvenega stanja številnih borcev ni premaknil  pravočasno.  Njegova tretja četa je dobila nalogo sprejeti angleški vojaški material v okolici Kućibrega, druga četa se je namestila v okolici Laborja, prva četa s štabnim vodom  pa se je utaborila med Topolovcem in Hrvoji, da bi se tod postavila po robu prodiranju nemških čet. Komanda mesta Koper je sicer iz Boršta pravočasno opozorila bataljonsko vodstvo na bližajoče se Nemce, vendar so slednji kljub temu ponoči presenetili stražo, obkolili prvo četo in z veliko premočjo udarili po partizanih. V krvavi moriji, ki je sledila, je bil bataljon povsem razbit. V celoti se je rešila  samo tretja četa.  Preživelim se je šele čez nekaj časa uspelo pridružiti drugim partizanskim enotam. Od  149 borcev je ostalo živih samo 62. Ostali so padli v bitki, ali pa so bili zajeti in so nato končali v Rižarni in drugih nemških taboriščih. Poleg borcev bataljona je v teh spopadih padlo tudi nekaj borcev komande mesta Buje. V bojih na tukajšnjem širšem območju je tiste dni padlo več kot 120 partizanov. Največ padlih je bilo italijanske narodnosti, veliko pa je bilo tudi hrvaških in slovenskih partizanov.  Tukajšnja grobnica in spomenik v Kućibregu pričata o njihovem junaškem boju in o tem, da so za svobodo darovali največ kar so imeli, svoje življenje. Pa tudi, da so se v teh krajih skupaj zoperstavili surovemu nemškemu barbarstvu pripadniki vseh treh narodov, ki  so doma v Istri, Slovencev, Hrvatov in Italijanov.  Pred oseminšestdesetimi leti so dali zgled sožitja, ki ga je treba v časih skupne evropske pripadnosti vseh treh narodov, še posebej poudariti. 
Hrvoji, 9.11.2014
 

sobota, 25. oktober 2014

V Kopru smo počastili spomin na naše junake.
V spominskem parku ob morju so nam pomagali osnovnošolci, na Titovem trgu pa srednješolci. O ljudeh, ki so za svobodo žrtvovali svoja življenja jim je govoril sekretar naše občinske organizacije Lucijan Pelicon.
Najprej dve novi fotografiji s komemoracije v Spodnjem Črnem Kalu.






nedelja, 12. oktober 2014

70 letnica ustanovitve Mornariškega odreda Koper


TRADICIONALNA SLOVESNOST OB 70. OBLETNICI  USTANOVITVE MORNARIŠKEGA ODREDA KOPER

v Loparju, v nedeljo, dne 12. oktobra 2014 ob 15.00, pred Kulturnim domom Akveline Aembič – Zdenke


Prireditev je vodila Dragica Lipovšek, na njej pa so sodelovali godba na pihala iz Marezig, učenci tamkajšnje šole in sosednje iz Prad, domači moški pevski zbor  Lopar, Rudi Bučar, Marjetka Popovski in skupina Cvet v laseh, praporščaki s prapori NOB in slovenske  osamosvojitvene vojne in pohodniki s harmonikaši. Poleg glavnega govornika so se prireditve udeležili tudi predstavniki Mornariškega divizijona iz Ankara in številni mornarji, borci NOB in veterani slovenske vojne in razni gostje, med temi posebej izpostavljeni iz istoimenskega mesteca Lopar na Rabu, zato so tudi počastili spomin na številne žrtve tega fašističnega taborišča.  
Dragica Lipovšček je med povezovanjem zelo pestrega program povedala tudi to:
»Ustanovitev mornariškega  odreda Koper  v Loparju, 15. oktobra 1944-tega leta štejemo za zametek slovenske vojne mornarice, Lopar pa za zibelko slovenskega vojaškega pomorstva. …Tudi spominska plošča na pročelju tega kulturnega doma, odkrita 13. septembra 1980-tega, priča o pomembnosti dogodka izpred 70-tih let. Danes bomo spominski plošči dodali tudi stalno razstavo, posvečeno ustanovitvi Mornariškega odreda Koper, ki jo bomo slovesno odprli v dvorani tega doma.
V teh dneh obeležujemo tudi 70. obletnico ustanovnega zasedanja skupščine Loparskega okrajnega narodno osvobodilnega odbora  v takoimenovani »kažeti« pri Kavaličih, prelomnega pri graditvi ljudske oblasti  v Slovenski Istri. S tem dejanjem je stoletja tlačeno ljudstvo slovenske Istre slednjič vzelo oblast v lastne roke. In prav Lopar je postal takorekoč prestolnica slovenske Istre. V vas so se stekale kurirske poti, skoznjo pa so prihajali predstavniki vodstva narodnoosvobodilnega gibanja. Obletnico skupščine smo pred tednom dni proslavili v Sv. Antonu, že pred tem pa s slovesnostjo pri »kažeti«. Tam se je ob zaključku pohoda osnovnošolske mladine po partizanskih poteh zbralo kakih 400  učencev, učiteljev in mentorjev z osnovnih šol iz Marezig, Prad, Sv. Antona, Gračišča in Škofij. Ob tej priložnosti smo na zgodovinskem prizorišču postavili tudi spominsko tablo z osnovnimi podatki o skupščini.
Tu lahko poslušate in vidite Kučanov nastop.
To je video Delgija Jermana

Istega dne so v okviru kulturnega oz. športnega dne učenci sodelovali na extemporu na OŠ v Marezigah, posvečenemu ustanovitvi Mornariškega odreda Koper. Partizanski učitelji so jim pripovedovali o partizanskem šolstvu, udeleženci osamosvojitvene vojne pa o osamosvojitvi in jim prikazali film “Zamolčani dan”.  
V pomembnem poglavju slovenske zgodovine je padlo za svobodo 17 domačinov, Loparcev, ki zaslužijo naš trajen spomin in globoko spoštovanje. Na vaškem pokopališču so ob njih pokopani tudi  trije  neznani italijanski partizani. Med tistimi, ki so dali življenje za svobodo je bila tudi Skojevka AKVELINA BEMBIČ – ZDENKA, po kateri je poimenovan vaški dom. Letos poteka 70 let od njene tragične smrti.«
Ob tej priložnosti so vaškem domu, ki nosi ime po Akvilini Bembič – Zdenki odprli tudi priložnostno razstavo o Mornariškem odredu koper, ki je nastala ob pomoči Pomorskega muzeja Sergej Mašera iz Pirana.
Po prireditvi so pripravili partizanski gož s polento in prijetno druženje. Za ogled je bila odprta tudi  »Hiša od Bardinca«, osrednja turistična zanimivost v vasi, ki je bila prvič obnovljena pred 153-timi leti. In Loparci so ponosni na bogato etnološko in domoznansko zbirko o svoji vasici, ki letos beleži kar 828-to obletnico prve pisne omembe. …
Spodaj si povečajte fotografije nastopa Rudija Bučarja, učenk tamkajšnje OŠ, otvoritve muzejske razstave, pevcev, muzikantov in seveda delitve golaža s polento.





(M.I.)

sobota, 04. oktober 2014

Počastitev spomina na žrtve nemške ofenzive 2. oktobra 1943 v Svetem Antonu in 70 letnice ustanovitve Loparskega okraja

Fotografije s prireditve pred "kažeto" v katri je bil ustanovljen Loparski okraj, kot okrajni odbor nove neposredno izvoljene ljudske oblasti.

 
Fotografije prireditve v kulturnem domu v Svetem Antonu.







ponedeljek, 15. september 2014


JESENSKE SPOMINSKE PRIREDITVE V SLOVENSKI ISTRI


OPOMNIK

Prireditve v spomin na  prelomne dogodke naše polpretekle zgodovine se bodo nadaljevale tudi po sobotni veličastni proslavi obletnice priključitve Primorske k matični domovini. Že jutri ob 18.00 bo v koprskem pokrajinskem arhivu otvoritev razstave o prekomorskih brigadah, ki jo je lani pripravil muzej novejše zgodovine. Na otvoritvi bo nastopil ajdovski pevski zbor Srečko Kosovel, ki je bil ustanovljen kot zbor primorskih partizanov in ki letos praznuje sedemdesetletnico.
V sredo ob 19.00 bo v Kopru v univerzitetnih prostorih na Titovem trgu predstavitev knjige novinarja Miloša Ivančiča Lebič, v kateri so zbrani intervjuji s številnimi osebnostmi, ki so zaznamovale primorski boj za svobodo.

Naša občinska združenja borcev za vrednote NOB pripravljajo to jesen vrsto prireditev ob obletnicah dogodkov, ki ne smejo v pozabo.  
5. oktobra 1944 je bila le streljaj od nemških postojank v takoimenovani »kažeti« pri Kavaličih ustanovna skupščina narodnoosvobodilnega odbora za okraj Lopar, najvišjega organa  ljudske oblasti v slovenski Istri. Z osvoboditvijo Kopra je bil odbor preimenovan  v okrajni ljudski odbor Koper. Imel je pomambno vlogo v okviru NOB in v boju za priključitev slovenske Istre k matični domovini. Do konca vojne je skrbel za mobilizacijo novih borcev, za zdravstvo, šolstvo, sodstvo, za tiste, ki so jim požgali domove, za preskrbo prebivalstva in za druga področja družbenega življenja. Obletnico bomo obeležili v soboto, 4. oktobra, prireditve pa skupaj pripravljajo koprsko združenje protifašistov, krajevna skupnost Sv. Anton in vaški odbor iz Kavaličev.  Ob 12.00 bo pred »kažeto« krajša slovesnost  z  odkritjem informativnega panoja, s katerimi bomo ta spomenik NOB še bolj približali obiskovalcem in pohodnikom, ki ga obiskujejo čez leto. Tega dne ga bodo obiskali tudi učenci bližnjih osnovnih šol, ki se bodo odpravili na pohod po partizanskih poteh.
Osrednja proslava bo popoldne ob 15.00 v zadružnem domu v  Sv Antonu. Slavnostni govornik bo nekdanji komisar bataljona Istrskega odreda Dušan Puh. Slovesnost bo posvečena tudi spominu na žrtve nemške požigalske ofenzive z dne 2.oktobra 1943, ki je samo v Svetem Antonu in bližnjih zaselkih terjala 28 življenj tamkajšnjih prebivalcev, po slovenski Istri pa več kot 200. Žrtvam nemške požigalske ofenzive se bomo poklonili tudi na spominskih slovesnostih v Pobegih v nedeljo, 28. septembra  ob 16. Uri, v Bertokih v petek, 3. oktobra ob 17. uri, v Dekanih v soboto, 4. oktobra ob 15. Uri, v Gračišču pa v soboto, 11. oktobra ob 15. uri.
Sredi oktobra  bo proslava ob sedemdeseti obletnici ustanovitve Mornariškega odreda Koper, prve mornariške enote slovenske vojske in s tem predhodnika slovenske mornarice. Obletnica je že sama po sebi dokaz slovenske pomorske usmeritve. Odred, ki je bil ustanovljen v Loparju 15. oktobra 1944, je odigral pomembno vlogo pri osvobajanju slovenske obale. Obletnico bomo obeležili s številnimi prireditvami. Na marežganski osnovni šoli bo na to temo otroški ex tempore. Piranska občina, ki praznuje v počastitev tega dogodka svoj občinski praznik, bo pripravila v soboto 11. oktobra v Portorožu tradicionalno proslavo, v nedeljo, 12.oktobra pa se bomo s pohodom in proslavo spomnili obletnice tudi na prizorišču ustanovitve odreda v Loparju. Prireditev skupaj pripravljajo odbor združenja združenja veteranov vojne za Slovenijo Slovenska Istra, ankaranski 14. mornariški divizion slovenske vojske, koprsko združenje protifašistov, krajevna skupnost Marezige in  kulturno društvo iz Loparja.
Članice koprske enote društva Dobrnič, ki deluje v okviru koprskega Združenja protifašistov se bodo v nedeljo, 12. oktobra 2014 s posebnim avtobusom udeležile proslave v Dobrniču  v spomin na 1. kongres Slovenske protifašistične ženske zveze, ki je bil v Dobrniču,  oktobra 1943 leta. Na kongresu so bile žene iz vse Slovenije, tudi iz Primorske.  Njihova zahteva je bila,  »enakopravna vključitev žensk v boju za svobodo«. Geslo je bilo:« Vse za partizane - do končne zmage!« Kot vsako leto bo to eno najštevilčnejših ženskih druženj v Sloveniji.                       
Prvo nedeljo v novembru bo v Kučibregu tradicionalna spominska slovesnost ob sedemdeseti obletnici tragičnih bojev, v katerih so se hrvaški, italijanski in slovenski partizani postavili po robu neprimerno močnejšim nemškim silam. V teh bojih je padlo več kot 120 partizanskih borcev, povsem pa je bil razbit bataljon Alma Vivoda, sestavljen pretežno iz miljskih delavcev. Spomin na to tragedijo, ki ga že desetletja skupno gojijo združenja nekdanjih borcev iz treh sosednjih držav, je dragocen predvsem zato, ker priča strahotnem krvnem davku istrskih ljudi za svobodo in o skupnem boju slovenskih, hrvaških in italijanskih protifašistov, ki je temelj sožitju med sosednjimi narodi in državami.

Združenja borcev iz slovenske Istre bodo konec oktobra tudi letos pripravila obisk grobov padlih istrskih partizanov na Dolenjskem. Od 2.000, kolikor se jih je borilo v enotah sedmega korpusa na Dolenjskem, jih je padlo več kot 200. Tudi letos bomo skupaj z dolenjskimi združenji borcev  priredili komemoracije na grobnicah na Muljavi, na Cviblju nad Žužemberkom, v Hinjah, v Vavti vasi in v Ribnici v Vavti vasi, Podgradu in Velikem Cerovcu. 

 

sobota, 13. september 2014

IZOLA 2014 - proslava primorskega ponosa

Na našo največjo primorsko proslavo,  s katero se spomnimo boja naših ljudi za združitev z matično domovino, ki je bila letos v Izoli, smo letos lahko šli tudi z barko, tako kot so vedno potovali naši predniki.