četrtek, 09. februar 2017

Spomin na herojsko bitko Komande mesta Koper

DOMOV (nazaj na spletno mesto) www.zb-koper.si

Boršt, 8.2.2017
Naše Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper je v sodelovanju s krajevno skupnost Boršt in 430. mornariškim divizionom slovenske vojske v Ankaranu pripravilo tradicionalno spominsko slovesnost ob 72. obletnici boja Komande mesta Koper in junaške smrti njenega komandanta Franca Planinca – Frenka.
Pred tem so naši pohodniki v grapi pri nekdanjem bunkerju KMK pripravili krajša spominska slovesnost in položili cvetje. Osrednja slovesnost je bila v kulturnem domu Boršt ob 12.00 z bogatim  kulturnim programom v katerem so sodelovali  Godba na pihala »Mužika Sv. Lazarja« Boršt pod vodstvom  Matjaža Klaja, Moški pevski zbor Lopar, katerega zborovodja je Vladislav Korošec, in učenci osnovnih šol  Ivana Babiča Jagra Marezige, Elvire Vatovec Prade ter Istrskega odreda Gračišče z mentorjema Danijelo Škergat Toškan in Igorjem Smolnikom. Sodeloval je tudi dramski igralec Brane Grubar, ki je prisotne spomnil na Prešerna in njegovo Zdravljico. Prireditev je pripravila in skupaj s učenci vodila naša Dragica Lipovšek.
Tokrat je bila slavnostna govornica zgodovinarka Vlasta Beltram, ki je tudi najboljša poznavalka dogajanja v teh krajih okrog Kopra v času NOB. To je pokazala tudi v  svojem govoru, za katerega je dobila buren aplavz. Po orisu dogajanja med vojno se je dotaknila tudi sedanjih razmer: »V naši novi državi se je spremenil odnos do udeležencev NOB in NOB nasploh. Ti ljudje so trn v peti desnici in bi najraje ukinili borčevske pokojnine. Spomnim se, kako mi je bilo hudo, ko so me ljudje spraševali na terenu: Ali sedaj ne velja več nič tisto, za kar smo se borili?« Tu pa si ta govor lahko v celoti preberete.
Na slovesnosti, ki je dobila tudi pečat proslave našega kulturnega praznika, je predsednik Marjan Križman preda tudi  zlati plaketi ZZB NOB Slovenije dolgoletnemu sekretarju našega združenja, organizatorju in tudi piscu raznih člankov Lucijanu Peliconu ter novinarju in književniku Milošu Ivančiču, ki tudi ureja to naše spletno mesto.

torek, 08. marec 2016


V krajevni borčevski organizaciji v Žusterni so ob 8. marcu pripravili redno letno konferenco, nato pa proslavo ob mednarodnem dnevu žena.

PROČILO O DELU KO ZB ŽUSTERNA V LETU 2015 IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA LETO 2016
Spoštovane tovarišice in tovariši, dovolite mi, da začnem poročilo s kratko oceno družbenih razmer. Doma in po svetu jih je najbolj zaznamovala begunska kriza. Vojne na Bližnjem in Srednjem vzhodu, ki so jih za nadzor nad naftnimi viri zanetili Američani ob podporo Evrope,  so privedle do roba svetovnega spopada. Z Zahoda spodbujene arabske revolucije so namesto demokracije rodile mračnjaško teokratsko strahovlado. Epsko preseljevanje ljudi z Bližnjega vzhoda v Evropo preti povsem spremeniti podobo sveta.  V Evropski uniji, ki ji grozi razpad, se je prebudil fašizem, v različnih pojavnih oblikah pa se je ta razpasel tudi pri nas doma.
Begunsko vprašanje je prav gotovo trd oreh, ki ga je zelo težko razrešiti. Še hujše posledice pa povzroča manipuliranje z njim. Vzbujenje strahu pred pribežniki, netenje ksenofobije in rasizma, razraščanje nestrpnosti in nacionalizma je postalo orodje, ki ga uporabljajo fašistične sile v boju za oblast. Tako kot ob razpadu Jugoslavije v začetku devetdesetih let  in tako kot v obdobju pred drugo svetovno vojno. Tudi takrat so podcenjevali fašizem in tudi takrat so ga skušali izrabljati v boju proti socializmu. Tudi tokrat je humus, iz katerega črpa fašizem gospodarska kriza in neoliberalističen odgovor nanjo.

Čas je, da se nehamo slepiti. Ne nasedajmo režimskim medijem, ki proglašajo za skrajneža že vsakogar, ki se zavzema za socialno pravičnost. Čas je, da rečemo fašizmu fašizem, tudi če se skriva za pridevniki demokratski, slovenski, krščanski, ljudski, nacionalni... Ne gre več le za strankarske spopade, niti ne več samo za populizem in nacionalizem, pač pa za organizirano netenje sovraštva, katerega namen je poglabljanje krize in ustvarjanje izrednih razmer. Nimamo opraviti le s le političnimi nasprotniki. Gre za nacionalistične suroveže, ki so nas osramotili s proslulim izbrisom tisočev prebivalcev Slovenije, ki so trgovali z orožjem, ki so sodelovali pri ropanju družbenega premoženja, ki so pred nekaj leti odvzeli pokojnine nekdanjim partizanom in internirancem, ki poveličujejo kolaboracijo z nacističnim  okupatorjem, ki ustanavljajo paravojaške formacije in paradirajo z domobranskimi simboli. In ki le s težavo prikrivajo svoje povezave z obritoglavimi neonacisti. Skratka, gre za fašiste, čeprav se kitijo z demokratičnostjo, domoljubjem in krščanstvom. Danes se skušajo ponovno povzpeti na oblast tako z udinjanjem tujim gospodarjem, kot tudi z enačenjem nesrečnikov, ki bežijo od vojnih pokolov, s teroristi in s ščuvanjem proti vsem, ki so drugačni.
Priča smo preizkušenemu receptu, ki je sicer preveč  butalski za normalne razmere in normalne ljudi. Ki pa očitno deluje ob umetnem razpihovanju psihoze strahu in ob režimskih medijih, ki pitajo ljudi z »uravnoteženostjo«. 
V letu, ko praznujemo petinsedemdeseto obletnico Osvobodilne fronte, morajo  demokratične sile strniti vrste in ustaviti drhal, ki seje rasizem in ksenofobijo. Tako s široko mobilizacijo, kot tudi z udejanjanjem humanosti, strpnosti in solidarnosti.
Osvobodilna fronta ni bila strankarska koalicija. Njenega duha moramo obuditi s povezovanjem gibanj, organizacij in posameznikov, ki se na različnih področjih zoperstavljajo govorici sovraštva in primitivizma. Nismo edini, ki se zavzemamo za vrednote NOB, z nami jih deli še vrsta drugih organizacij in civilnodružbenih gibanj. Oblikovati moramo široko družbeno platformo kot  alternativo neoliberalističnemu lastninjenju in plenjenju. Rdeča nit letošnjega praznovanja petinsedemdesete obletnice OF mora biti njeno temeljno izročilo, sposobnost povezovanja najširših plasti prebivalstva, če je treba tudi mimo političnih strank. Tkati je treba vezi s podobno mislečimi, z vsemi, s katerimi se lahko dogovorimo za skupne akcije. Skupaj s sorodnimi  organizacijami in društvi se moramo postaviti po robu tistim, ki so nas oropali in prodali tujcem, vzpodbuditi prenovo slovenske levice in njeno povezovanje.
V boju za vrednote NOB se ne smemo omejevati le na obujanje spomina na preteklost, čeprav te plati našega dela ne smemo zanemarjati. Mlajše generacije moramo nagovarjati tudi s sprotnim opredeljevanjem do sedanjih družbenih vprašanj, zlasti tistih, ki najbolj zadevajo njihovo prihodnost in ki so vir njihovega občutka brezizhodnosti. Zoperstaviti se moramo apatiji in občutku nemoči, ki so jo povzročile prazne obljube o morali in etiki. Te so le še utrdile neoliberalno politiko, ki je skupaj z nebrzdanim plenjenjem družbene lastnine pravi vzrok za današnje razmere.
Najširša enotnost demokratičnih sil pa ne pomeni neskončne potrpežljivosti, kakršno pridiga sedanji predsednik republike v svojem edinem odzivu na val barbarstva, ki smo mu priča. Potrpljenje je pač božja mast in gorje tistemu, ki se z njo maže. Nič hudega, če se bomo zamerili tistim, ki se bojijo šestih sirskih otrok brez staršev v svojem dijaškem domu.

Sedaj pa k pregledu našega dela v zadnjem letu. Nismo se omejevali le na udeležbo na proslavah in komemoracijah, pač pa smo se opredeljevali tudi do aktualnih razmer. Nadaljevali smo prakso razprav o pomembnih družbenih vprašanjih, na katere smo vabili goste, ki nam jih lahko osvetlijo. Za uresničevanje programa dela je skrbel Upravni odbor naše krajevne organizacije, ki se je sestal sedemkrat. V tem času smo imeli tudi štiri članske sestanke.
V lanskem letu smo aktivirali prapor naše organizacije. Naši člani so se udeleževali prireditev na občinski ravni, pa tudi osrednjih slovenskih proslav ob Dnevu zmage. Aprila smo se udeležili premierne projekcije dokumantarnega filma o našem revolucionarju Antonu Ukmarju. Priredili so jo na šoli, ki nosi njegovo ime. Skupaj  s svetom krajevne skupnosti smo pripravili prireditev ob 4. juliju, Dnevu borca. Sedemdeseto obletnico osvoboditve smo obeležili s koncertom partizanskih in domoljubih pesmi, ki nam jih je zapel pevski zbor Maestral. Na proslavi so na predlog našega upravnega odbora kar trije naši člani, Marjan Vidmar, Ljubo Benevol in Miloš Ivančič in prejeli najvišje priznanje krajevne skupnosti. 
Junija smo se v sodelovanju z drugimi organizacijami in sindikati s posebnim avtobusom udeležili protestnega shoda proti razprodaji družbenega premoženja v Ljubljani, ki ga je priredila koalicija proti privatizaciji. Vanjo so se združile organizacije, med temi tudi ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki menijo, da je predlagana vladna strategija upravljanja z državnimi naložbami v bistvu načrt plenjenja družbenega premoženja in njegove razprodaje tujcem.
24. novembra preteklega leta smo pripravili pogovor s predsednikom mednarodne komisije Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Štefanom Cigojem o položaju po svetu , o njegovem vplivu na domače razmere in o stališčih naše organizacije. Beseda je tekla o zunanjepolitičnih razmerah, o begunskem valu, o razraščanju fašizma po Evropi, pa tudi o mednarodni dejavnosti ZZB za vrednote NOB Slovenije.
14. decembra smo pripravili tradicionalno dobro obiskano novoletno praznovanje, na katerem smo spregovorili tudi o družbenih razmerah in o našem delu. Obogatili smo ga z večerom partizanskih pesmi, ki smo jih zapeli skupaj s pevko Marjetko Popovski.
Letošnji program dela, katerega izhodišča bomo sprejeli danes, smo že začeli uresničevati.
17. februarja smo skupaj s svetom naše krajevne skupnosti pripravili javno tribuno z naslovom »Država naj neha uničevati primorsko gospodarstvo! Luke ne damo!« Razpravo smo namenili predvsem podpori luškim delavcem, ki se borijo za obstoj slovenskega pristanišča in proti njegovi predaji v tuje roke.
Sicer pa bo tudi letošnji program dela naše KO predvsem v znamenju obeleževanja 75. Obletnice Osvobodilne fronte in s tem uresničevanja skupnih nalog, ki jih bomo dogovorili v okviru Zveze združenj borcev za vrednote NOB in v okviru občinskega združenja.
Naša organizacija bo pri tem prispevala svoj sorazmerni delež pri skupnih akcijah, pripravljali pa bomo tudi prireditve v lastni režiji.
Na temeljih današnje razprave bo naš odbor pripravil podrobnejši akcijski program tako glede prireditev in udeležbe na njih, kot tudi glede naše organiziranosti. Na tem področju nas čaka vrsta nujnih organizacijskih nalog, predvsem pomlajevanje organizacije, sprejemanje novih članov in vključevanje tistih, ki so bili sprejeti v zadnjem času, v delovna telesa organizacije.      
Boris Kralj

torek, 02. februar 2016

Boršt 2016
Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Koper
Krajevna skupnost Boršt. Slovenska vojska 430.Mornariški divizion Ankaran
V L J U D N O V A B I M O
NA TRADICIONALNO SPOMINSKO SLOVESNOST
BOJA KOMANDE MESTA KOPER IN JUNAŠKE SMRTI NJENEGA KOMANDANTA FRANCA PLANINCA - FRENKA
V B O R Š T
V PONEDELJEK, 8. FEBRUARJA 2016
Program
Ob 10.30 – prihod pohodnikov v grapo pri nekdanjem bunkerju KMK, krajša spominska slovesnost, položitev cvetja
Ob 12.00 – spominska slovesnost s kulturnim programom v kulturnem domu Boršt
Slavnostni govor SLAVKO GRČAR, Podpredsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije
Kulturni program oblikujejo
Godba na pihala Mužika Sv. Lazarja Boršt, dirigent Matjaž Klaj
Moški pevski zbor Lopar, zborovodja Vladislav Korošec
Učenci OŠ Ivana Babiča – Jagra Marezige, OŠ Elvire Vatovec Prade, OŠ Istrskega odreda Gračišče in učenci Šole harmonike Žiga Babič
Slovesnost vodi Dragica Lipovšek
Dogodek sklenemo z družabnim srečanjem
Pridružite se nam !

ponedeljek, 01. februar 2016

Mučilnica v Semedeli

Bunker v Semedeli, mučilnica koprskih zaporov, kjer so italijanski fašisti 20 let mučili na stotine slovenskih in hrvaških domoljubov ter protifašistov, med temi tudi bazoviške junake. Spomenik je ostal skrit za vhodom hitre ceste v tunel pod Markovcem.



torek, 10. november 2015

 Tovariško srečanje


Naše združenje je danes v restavraciji zadružnega doma Pobegi - Čežarji pripravilo redno letno druženje za člane odbora in vse, ki nam na različne načine pomagajo pri ohranjanju vrednot NOB. Tokrat smo bili najbolj veseli mladih šolarjev iz OŠ Elvire Vatovec Prade in Istrskega odreda Gračišče, ki smo jim izročili posebna priznanja. V prijetni družbi nam je večer popestrila tudi Marjetka Popovski, ki zelo lepo zapoje tudi partizanske pesmi.














nedelja, 08. november 2015

Kučibreg 2015

Tudi letos so borčevske organizacije iz sosednjega dela hrvaške Istre, slovenske in italijanske Istre pripravile veličastno proslavo v počastitev spomina na 120 padlih partizanov v nemški ofenzivi leta 1944. V bitki na teh pobočjih med Hrvoji in Kučibregom je padlo največ pripadnikov italijanske partizanske brigade Alma Vivoda, ki je delovala v sklopu Titove partizanske vojske.Najprej smo se poklonili pokopanim partizanom na pokopališču nad Hrvoji, ki je na slovenski strani meje. Tu je imel govor predsednik koprske borčevske organizacije Marjan Križman. Njegov govor lahko v celoti preberete tu: Govor Marjana Križmana .

Za tem smo se udeležili glavne proslave pod spomenikom v Kučibregu, ki na hrvaški strani. Tu se je vrstilo veliko pozdravnih govorov s hrvaške, slovenske in italijanske strani. Vsi govori v vseh treh jezikih Istre so bili tako enotni, kot so bili nekoč njeni partizani. Vsi so zelo jasno spomnili na sožitje ljudi v tem našem prostoru in obsodili sprevračanje zgodovine ter ponovni porast fašizma v Evropi.
 


Slavnostni govor, ki ga je pripravil predsednik slovenske borčevskega združenja Tit Turnšek, ki pa se zaradi bolezni ni mogel udeležiti je prebral Bojan Česnik. Na koncu je dejal:


Povsod po Evropi fašizem ponovno dviga glavo; v Grčiji, v Italiji, v Ukrajini, na Baltiku, in tudi v Sloveniji. Priča smo porastu ekstremne evropske desnice.


Vzpon novih oblik fašizma postaja vse bolj tudi naša vsakdanjost. Neofašizem in neonacizem največkrat delujeta pod krinko domoljubja. Fašistične skupine širijo ideologijo strahu, izključevanja. Fašistoidna politika se je naselila tudi v Slovenski parlament.


Evropo že nekaj časa preplavljajo valovi emigrantov, ki so posledica interesov in nenasitnosti velikih korporacij, v prvi vrsti naftnih družb, ki dejansko uravnavajo politiko Združenih Držav


Velika napaka bi bila, če mislimo, da se ne da ničesar storiti. Združimo svoje sile, usklajujmo naše akcije, iz vseh koncev sveta. Naj se sliši naš glas:da obvarujemo bodoče rodove pred strahotami vojne,
da potrdimo vero v temeljne človekove pravice,
da ustvarimo pogoje pravičnosti,
da pripomoremo k socialnemu napredku,
da odločno izpričamo svojo opredeljenost za mir in anti-militarizem,
da je rešitev svetovnih problemov le v socialnem napredku,
da potrdimo načelo suverene enakosti vseh narodov, kot osnovo svetovne ureditev

Demokracija, suverenost, socialno pravična družba, spoštovanje drugačnosti, mir in sožitje so tisti ideali, za katere se splača boriti. Združimo svoje sile in povejmo novemu fašizmu:«
Tu je cel govor.
Največ spontanih aplavzov med govorom pa so spodbudile besede mlade piranske podžupanje Meire Hot. Tu je njen govor v celoti.
Posebej glasen aplavz so prejeli tudi pohodniki iz našega koprskega združenja protifašistov, ki so prikorakali na prizorišče z zastavami in partizansko pesmijo

Fotografije z letošnje proslave si oglejte v spletnem albumu Mihe Crniča, in video posnetek priredite Delgija Jermana: ki se začneta s fotografijami pohodnikov, poklonu padlim na pokopališču v Hrvojih in nato s predstavitvijo prireditve pred spomenikom na Kučibregu. Poglejte si in videli boste tudi vse nastopajoče, od šolskih otrok do upokojencev, ki so s svojimi nastopi počastili spomin na padle junake.


O bitki pri Kučibregu pa preberite na:
http://www.zb-koper.si/spomeniki/hrvoji-kucibreg.html