torek, 08. marec 2016


V krajevni borčevski organizaciji v Žusterni so ob 8. marcu pripravili redno letno konferenco, nato pa proslavo ob mednarodnem dnevu žena.

PROČILO O DELU KO ZB ŽUSTERNA V LETU 2015 IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA LETO 2016
Spoštovane tovarišice in tovariši, dovolite mi, da začnem poročilo s kratko oceno družbenih razmer. Doma in po svetu jih je najbolj zaznamovala begunska kriza. Vojne na Bližnjem in Srednjem vzhodu, ki so jih za nadzor nad naftnimi viri zanetili Američani ob podporo Evrope,  so privedle do roba svetovnega spopada. Z Zahoda spodbujene arabske revolucije so namesto demokracije rodile mračnjaško teokratsko strahovlado. Epsko preseljevanje ljudi z Bližnjega vzhoda v Evropo preti povsem spremeniti podobo sveta.  V Evropski uniji, ki ji grozi razpad, se je prebudil fašizem, v različnih pojavnih oblikah pa se je ta razpasel tudi pri nas doma.
Begunsko vprašanje je prav gotovo trd oreh, ki ga je zelo težko razrešiti. Še hujše posledice pa povzroča manipuliranje z njim. Vzbujenje strahu pred pribežniki, netenje ksenofobije in rasizma, razraščanje nestrpnosti in nacionalizma je postalo orodje, ki ga uporabljajo fašistične sile v boju za oblast. Tako kot ob razpadu Jugoslavije v začetku devetdesetih let  in tako kot v obdobju pred drugo svetovno vojno. Tudi takrat so podcenjevali fašizem in tudi takrat so ga skušali izrabljati v boju proti socializmu. Tudi tokrat je humus, iz katerega črpa fašizem gospodarska kriza in neoliberalističen odgovor nanjo.

Čas je, da se nehamo slepiti. Ne nasedajmo režimskim medijem, ki proglašajo za skrajneža že vsakogar, ki se zavzema za socialno pravičnost. Čas je, da rečemo fašizmu fašizem, tudi če se skriva za pridevniki demokratski, slovenski, krščanski, ljudski, nacionalni... Ne gre več le za strankarske spopade, niti ne več samo za populizem in nacionalizem, pač pa za organizirano netenje sovraštva, katerega namen je poglabljanje krize in ustvarjanje izrednih razmer. Nimamo opraviti le s le političnimi nasprotniki. Gre za nacionalistične suroveže, ki so nas osramotili s proslulim izbrisom tisočev prebivalcev Slovenije, ki so trgovali z orožjem, ki so sodelovali pri ropanju družbenega premoženja, ki so pred nekaj leti odvzeli pokojnine nekdanjim partizanom in internirancem, ki poveličujejo kolaboracijo z nacističnim  okupatorjem, ki ustanavljajo paravojaške formacije in paradirajo z domobranskimi simboli. In ki le s težavo prikrivajo svoje povezave z obritoglavimi neonacisti. Skratka, gre za fašiste, čeprav se kitijo z demokratičnostjo, domoljubjem in krščanstvom. Danes se skušajo ponovno povzpeti na oblast tako z udinjanjem tujim gospodarjem, kot tudi z enačenjem nesrečnikov, ki bežijo od vojnih pokolov, s teroristi in s ščuvanjem proti vsem, ki so drugačni.
Priča smo preizkušenemu receptu, ki je sicer preveč  butalski za normalne razmere in normalne ljudi. Ki pa očitno deluje ob umetnem razpihovanju psihoze strahu in ob režimskih medijih, ki pitajo ljudi z »uravnoteženostjo«. 
V letu, ko praznujemo petinsedemdeseto obletnico Osvobodilne fronte, morajo  demokratične sile strniti vrste in ustaviti drhal, ki seje rasizem in ksenofobijo. Tako s široko mobilizacijo, kot tudi z udejanjanjem humanosti, strpnosti in solidarnosti.
Osvobodilna fronta ni bila strankarska koalicija. Njenega duha moramo obuditi s povezovanjem gibanj, organizacij in posameznikov, ki se na različnih področjih zoperstavljajo govorici sovraštva in primitivizma. Nismo edini, ki se zavzemamo za vrednote NOB, z nami jih deli še vrsta drugih organizacij in civilnodružbenih gibanj. Oblikovati moramo široko družbeno platformo kot  alternativo neoliberalističnemu lastninjenju in plenjenju. Rdeča nit letošnjega praznovanja petinsedemdesete obletnice OF mora biti njeno temeljno izročilo, sposobnost povezovanja najširših plasti prebivalstva, če je treba tudi mimo političnih strank. Tkati je treba vezi s podobno mislečimi, z vsemi, s katerimi se lahko dogovorimo za skupne akcije. Skupaj s sorodnimi  organizacijami in društvi se moramo postaviti po robu tistim, ki so nas oropali in prodali tujcem, vzpodbuditi prenovo slovenske levice in njeno povezovanje.
V boju za vrednote NOB se ne smemo omejevati le na obujanje spomina na preteklost, čeprav te plati našega dela ne smemo zanemarjati. Mlajše generacije moramo nagovarjati tudi s sprotnim opredeljevanjem do sedanjih družbenih vprašanj, zlasti tistih, ki najbolj zadevajo njihovo prihodnost in ki so vir njihovega občutka brezizhodnosti. Zoperstaviti se moramo apatiji in občutku nemoči, ki so jo povzročile prazne obljube o morali in etiki. Te so le še utrdile neoliberalno politiko, ki je skupaj z nebrzdanim plenjenjem družbene lastnine pravi vzrok za današnje razmere.
Najširša enotnost demokratičnih sil pa ne pomeni neskončne potrpežljivosti, kakršno pridiga sedanji predsednik republike v svojem edinem odzivu na val barbarstva, ki smo mu priča. Potrpljenje je pač božja mast in gorje tistemu, ki se z njo maže. Nič hudega, če se bomo zamerili tistim, ki se bojijo šestih sirskih otrok brez staršev v svojem dijaškem domu.

Sedaj pa k pregledu našega dela v zadnjem letu. Nismo se omejevali le na udeležbo na proslavah in komemoracijah, pač pa smo se opredeljevali tudi do aktualnih razmer. Nadaljevali smo prakso razprav o pomembnih družbenih vprašanjih, na katere smo vabili goste, ki nam jih lahko osvetlijo. Za uresničevanje programa dela je skrbel Upravni odbor naše krajevne organizacije, ki se je sestal sedemkrat. V tem času smo imeli tudi štiri članske sestanke.
V lanskem letu smo aktivirali prapor naše organizacije. Naši člani so se udeleževali prireditev na občinski ravni, pa tudi osrednjih slovenskih proslav ob Dnevu zmage. Aprila smo se udeležili premierne projekcije dokumantarnega filma o našem revolucionarju Antonu Ukmarju. Priredili so jo na šoli, ki nosi njegovo ime. Skupaj  s svetom krajevne skupnosti smo pripravili prireditev ob 4. juliju, Dnevu borca. Sedemdeseto obletnico osvoboditve smo obeležili s koncertom partizanskih in domoljubih pesmi, ki nam jih je zapel pevski zbor Maestral. Na proslavi so na predlog našega upravnega odbora kar trije naši člani, Marjan Vidmar, Ljubo Benevol in Miloš Ivančič in prejeli najvišje priznanje krajevne skupnosti. 
Junija smo se v sodelovanju z drugimi organizacijami in sindikati s posebnim avtobusom udeležili protestnega shoda proti razprodaji družbenega premoženja v Ljubljani, ki ga je priredila koalicija proti privatizaciji. Vanjo so se združile organizacije, med temi tudi ZZB za vrednote NOB Slovenije, ki menijo, da je predlagana vladna strategija upravljanja z državnimi naložbami v bistvu načrt plenjenja družbenega premoženja in njegove razprodaje tujcem.
24. novembra preteklega leta smo pripravili pogovor s predsednikom mednarodne komisije Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Štefanom Cigojem o položaju po svetu , o njegovem vplivu na domače razmere in o stališčih naše organizacije. Beseda je tekla o zunanjepolitičnih razmerah, o begunskem valu, o razraščanju fašizma po Evropi, pa tudi o mednarodni dejavnosti ZZB za vrednote NOB Slovenije.
14. decembra smo pripravili tradicionalno dobro obiskano novoletno praznovanje, na katerem smo spregovorili tudi o družbenih razmerah in o našem delu. Obogatili smo ga z večerom partizanskih pesmi, ki smo jih zapeli skupaj s pevko Marjetko Popovski.
Letošnji program dela, katerega izhodišča bomo sprejeli danes, smo že začeli uresničevati.
17. februarja smo skupaj s svetom naše krajevne skupnosti pripravili javno tribuno z naslovom »Država naj neha uničevati primorsko gospodarstvo! Luke ne damo!« Razpravo smo namenili predvsem podpori luškim delavcem, ki se borijo za obstoj slovenskega pristanišča in proti njegovi predaji v tuje roke.
Sicer pa bo tudi letošnji program dela naše KO predvsem v znamenju obeleževanja 75. Obletnice Osvobodilne fronte in s tem uresničevanja skupnih nalog, ki jih bomo dogovorili v okviru Zveze združenj borcev za vrednote NOB in v okviru občinskega združenja.
Naša organizacija bo pri tem prispevala svoj sorazmerni delež pri skupnih akcijah, pripravljali pa bomo tudi prireditve v lastni režiji.
Na temeljih današnje razprave bo naš odbor pripravil podrobnejši akcijski program tako glede prireditev in udeležbe na njih, kot tudi glede naše organiziranosti. Na tem področju nas čaka vrsta nujnih organizacijskih nalog, predvsem pomlajevanje organizacije, sprejemanje novih članov in vključevanje tistih, ki so bili sprejeti v zadnjem času, v delovna telesa organizacije.      
Boris Kralj