Združenje protifašistov, borcev za vrednote NOB in veteranov Kopra

Primorska za vedno

Fotografije z veličastne priredive v Lipici, s katero smo počastili naš praznik združitve z matično domovino.

Govor profesorja Milana Pahorja

Spoštovane, spoštovani !

Zbrali smo

ob70-letnici padca fašističnega režima v Italiji (25.julij 1943),

ob 70-letnici kapitulacije Italije (8. september 1943),

ob 70-letnici vseljudske primorske vstaje v septembru 1943

ob 70-letnici ustanovitve Prekomorskih brigad

Zbrali smo se, da podčrtamo logično posledico vseh teh dogodkov: priključitev Primorske Sloveniji.

 

Našo deželo Primorsko pojmujemo kot enoten in skupen prostor, v katerega je večkrat neusmiljeno poseglo nasilje.

Marsikaj se je spremenilo z zaključkom prve svetovne vojne.

Propad avstroogrske habsburške monarhije in nastanek novih držav na evropskem zemljevidu.

Z letom 1918 je v naše kraje prišla oblast kraljeve savojske Italije. Prej smo več kot 500 let prebivali v sklopu habsburške države (mesto Trst od leta 1382 dalje).

Zaradi predvojnih dogovorov med velesilami

je Italija zasedla velik del slovenskega in hrvaškega ozemlja;

v mejah italijanske države se je tako znašlo

od 550 do 600.000 Slovencev in Hrvatov,

od tega vsaj 330.000 Slovencev.

To je takrat predstavljalo (skupaj s Slovenci na Koroškem in Štajerskem ter v Porabju) tretjino celotnega takratnega slovenskega prebivalstva.

Odnos italijanskih oblasti do slovenskega in hrvaškega prebivalstva je bil od samega začetka negativen in odklonilen.

Požig Narodnega doma Trstu dne 13. julija 1920

je napovedal neusmiljeno nasilje,

ki ga je malo kasneje (od leta 1922) fašistični reži uzakonil

in napovedal smrt slovenskemu in hrvaškemu prebivalstvi.

Fašistično nasilje je rodilo upravičen odpor,

to je bil protifašistični upor od leta 1927 dalje pa vse do izbruha druge svetovne vojne,

ko je povsem logično predvojni protifašizem prerasel

v oborožen narodnoosvobodilni boj (1941-1945).

Pride trenutek, ko se človek upre, ker se mora upreti,

ker mu ni dano živeti človeško.

Primorski protifašizem je bil prvi protifašistični odpor v tedanji Evropi pred drugo svetovno. Primorski upor so zaznamovale žrtve, ustreljeni junaki na prvem (4 junaki)

in na drugem procesu (5 junakov).

Osvobodilna fronta slovenskega naroda je v svojem programu takoj zapisala:

osvoboditev in združitev razkosanega slovenskega ozemlja,

vključno s koroškimi in primorskimi Slovenci.

V sklopu narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem in Primorskem

predstavlja 8. september 1943 izredno važno prelomnico.

Po kapitulacije italijanske vojske je prišlo na Primorskem do splošne vseljudske vstaje.

Naši ljudje so september 1943

poimenovali “prva svoboda”.

In prav takrat –med vseljudsko vstajo – je 16. septembra 1943

Vrhovni plenum Osvobodilne fronte slovenskega naroda

sprejel zgodovinski sklep o priključitvi Slovenskega primorja

k svobodni in združeni Sloveniji

v svobodni in demokratični Jugoslaviji.

Odprta je bila pot do dejanske priključitve,

ki je bila izvedena v letu 1947.

Slovenski narod, in še posebej Primorci,

je stal v dvajsetem stoletju vedno na pravi strani.

Bili smo na strani protifašizma,

ki je ena izmed vrednot Evropske unije in Evrope nasploh

in celotne zahodne demokracije;

bili smo na strani zahodnih velesil

in celotne koalicije proti fašizmu in nacizmu

za časa narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda

za časa druge svetovne vojne.

Skratka slovenski človek je v prelomnih zgodovinskih trenutkih

znal izbrati svojo pravo pot

tudi ko se je zdelo, da je vse izgubljeno.

Antifašistični odpor in

narodnoosvobodilni boj

predstavljata

eno najlepših in najbolj pomembnih poglavij

v slovenski zgodovini.

Na to je ponosen vsak Primorec, vak Slovenec.

In zato smo še danes tu:

svobodni

in na svoji zemlji.



Uredil M.I.