Primorska za vedno
Fotografije z veličastne priredive v Lipici, s katero smo počastili naš praznik združitve z matično domovino.
Govor profesorja Milana Pahorja
Spoštovane,
spoštovani !
Zbrali smo
ob70-letnici padca fašističnega
režima v Italiji (25.julij 1943),
ob 70-letnici kapitulacije
Italije (8. september 1943),
ob 70-letnici vseljudske
primorske vstaje v septembru 1943
ob 70-letnici ustanovitve
Prekomorskih brigad
Zbrali smo se, da podčrtamo
logično posledico vseh teh dogodkov: priključitev Primorske
Sloveniji.
Našo deželo Primorsko
pojmujemo kot enoten in skupen prostor, v katerega je večkrat
neusmiljeno poseglo nasilje.
Marsikaj se je spremenilo z
zaključkom prve svetovne vojne.
Propad avstroogrske habsburške
monarhije in nastanek novih držav na evropskem zemljevidu.
Z letom 1918 je v naše kraje
prišla oblast kraljeve savojske Italije. Prej smo več kot 500 let
prebivali v sklopu habsburške države (mesto Trst od leta 1382
dalje).
Zaradi predvojnih dogovorov med
velesilami
je Italija zasedla velik del
slovenskega in hrvaškega ozemlja;
v mejah italijanske države se
je tako znašlo
od 550 do 600.000 Slovencev in
Hrvatov,
od tega vsaj 330.000 Slovencev.
To je takrat predstavljalo
(skupaj s Slovenci na Koroškem in Štajerskem ter v Porabju)
tretjino celotnega takratnega slovenskega prebivalstva.
Odnos italijanskih oblasti do
slovenskega in hrvaškega prebivalstva je bil od samega začetka
negativen in odklonilen.
Požig Narodnega doma Trstu dne
13. julija 1920
je napovedal neusmiljeno
nasilje,
ki ga je malo kasneje (od leta
1922) fašistični reži uzakonil
in napovedal smrt slovenskemu in
hrvaškemu prebivalstvi.
Fašistično nasilje je rodilo
upravičen odpor,
to je bil protifašistični upor
od leta 1927 dalje pa vse do izbruha druge svetovne vojne,
ko je povsem logično predvojni
protifašizem prerasel
v oborožen narodnoosvobodilni
boj (1941-1945).
Pride trenutek, ko se človek
upre, ker se mora upreti,
ker mu ni dano živeti človeško.
Primorski protifašizem je bil
prvi protifašistični odpor v tedanji Evropi pred drugo svetovno.
Primorski upor so zaznamovale žrtve, ustreljeni junaki na prvem (4
junaki)
in na drugem procesu (5
junakov).
Osvobodilna fronta slovenskega
naroda je v svojem programu takoj zapisala:
osvoboditev in združitev
razkosanega slovenskega ozemlja,
vključno s koroškimi in
primorskimi Slovenci.
V sklopu narodnoosvobodilnega
boja na Slovenskem in Primorskem
predstavlja 8. september 1943
izredno važno prelomnico.
Po kapitulacije italijanske
vojske je prišlo na Primorskem do splošne vseljudske vstaje.
Naši ljudje so september 1943
poimenovali “prva svoboda”.
In prav takrat –med vseljudsko
vstajo – je 16. septembra 1943
Vrhovni plenum Osvobodilne
fronte slovenskega naroda
sprejel zgodovinski sklep o
priključitvi Slovenskega primorja
k svobodni in združeni
Sloveniji
v svobodni in demokratični
Jugoslaviji.
Odprta je bila pot do dejanske
priključitve,
ki je bila izvedena v letu 1947.
Slovenski narod, in še posebej
Primorci,
je stal v dvajsetem stoletju
vedno na pravi strani.
Bili smo na strani protifašizma,
ki je ena izmed vrednot Evropske
unije in Evrope nasploh
in celotne zahodne demokracije;
bili smo na strani zahodnih
velesil
in celotne koalicije proti
fašizmu in nacizmu
za časa narodnoosvobodilnega
boja slovenskega naroda
za časa druge svetovne vojne.
Skratka slovenski človek je v
prelomnih zgodovinskih trenutkih
znal izbrati svojo pravo pot
tudi ko se je zdelo, da je vse
izgubljeno.
Antifašistični odpor in
narodnoosvobodilni boj
predstavljata
eno najlepših in najbolj
pomembnih poglavij
v slovenski zgodovini.
Na to je ponosen vsak Primorec,
vak Slovenec.
In zato smo še danes tu:
svobodni
in na svoji zemlji.
Uredil M.I.
Uredil M.I.
Ni komentarjev:
Objavite komentar